Sodbe, ki so padle na slovenskih sodiščih

Balkanski bojevnik Policija je 25. maja 2010 aretirala domnevnega vodjo slovenskega narkokartela Dragana Tošića, ki je bil skupaj s 16 pomagači obtožen kaznivega dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter hudodelskega združevanja. Sodišče je novembra 2012 štiri obtožene obsodilo na zaporne kazni, preostale pa oprostilo, med njimi tudi prvoobtoženega Tošića.

Obramba je predlagala izločitev praktično vseh dokazov, pridobljenih v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Urugvaju, saj naj bi bili pridobljeni s kršitvami človekovih pravic in neskladni z ustavo. Nekatere med njimi je sodišče tudi izločilo, kar je vplivalo na oprostilno sodbo za večino obtoženih.

Po pritožbah tožilstva in obsojenih je višje sodišče novembra lani vsem štirim obsojenim zaporne kazni zvišalo, za preostalih 13 pa slab mesec pozneje razveljavilo oprostilne sodbe in vrnilo izločene dokaze v sodni spis, ker je šlo pri njihovi izločitvi za nepravično odločitev sodišča. Junija se je začelo ponovno sojenje balkanskim bojevnikom.

Kanglerjeva vedeževalka Okrajno sodišče v Mariboru je nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja maja lani obsodilo na sedem mesecev zapora. Sodišče je presodilo, da je izrabil svoj položaj in posredoval pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita.

Vrhovno sodišče je avgusta letos razveljavilo pravnomočno obsodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo bistveno kršitev zakona o kazenskem postopku, prav tako pa se mu je pri odločanju pojavil precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.

Po ugotovitvah vrhovnega sodišča niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil Kangler obsojen, zato je vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je treba kaznivo dejanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.

Cafe Open Vrhovno sodišče je ravno ta teden razveljavilo pravnomočno sodbo napadalcem na Cafe Open, ki so pred petimi leti obračunali z gejevskim aktivistom Mitjo Blažičem, ker se je postopek začel zaradi nepravilne hrambe sledi DNK. Jernej Kous, Jan Stenovec in Jernej Šercer so bili marca 2010 na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojeni zaradi napada na Cafe Open 25. julija 2009, ko naj bi zamaskirani s kamni in baklami sodelovali pri homofobnem napadu na Mitjo Blažiča.

Sodba je bila razveljavljena, ker je policija neupravičeno hranila podatke o DNK Kousa, ki so mu kot mladoletniku vzeli bris sline, pozneje pa so kazenski postopek proti njemu ustavili. Njegov zagovornik je vztrajal, da bi morala policija podatke izbrisati, kar je izpostavil tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil na vrhovno sodišče. Soobtožena so preiskovalci izsledili na podlagi telekomunikacijskih stikov s Kousom.

Zbiljski gaj Podjetje Mebles iz Medvod je leta 2000 začelo graditi naselje Zbiljski gaj. V naselju naj bi stali Dom starejših občanov Medvode, tega so konec leta 2001 sicer odprli, enodružinske hiše in varovana stanovanja. Vendar se je podjetje Mebles leta 2002 združilo v podjetje Mebles IMS, ki je šlo zaradi finančnih težav junija 2003 v stečaj, ne da bi projekt končalo.

Tako so nekatere hiše in stanovanja ostali nedokončani, številni kupci pa brez svojega premoženja, čeprav so delno ali v celoti poravnali kupnino. Okrožno sodišče je ustanovitelja podjetja Mebles IMS Andreja Rezarja in ustanoviteljico podjetja Mebles IMS Zdenko Škodlar spoznalo za kriva oškodovanja upnikov in ju obsodilo na pogojne zaporne kazni.

Senat ljubljanskega višjega sodišča je nato razveljavil sodbo prvostopenjskega sodišča in zadevo poslal v ponovno odločanje, ker okrožno sodišče pri razsojanju ni ugotavljalo dejanskega stanja poplačila upnikov in njihovega oškodovanja, saj so nekateri upniki, ki so bili favorizirani, povrnili sredstva, s katerimi se je pozneje poplačalo oškodovane upnike.

Ljubljansko okrožno sodišče bi moralo po odločitvi višjega sodišča ponovno odločati, vendar je zadeva zastarala.

Milica Makoter Podjetnica Milica Makoter je bila leta 2000 obtožena, da je Bojanu Žaligu in Ladislavu Olahu naročila umor svojega moža Janka, ki je bil na svojem domu umorjen septembra 1999. V priporu je bila najprej od decembra 2000 do začetka leta 2003, ko je vrhovno sodišče zaradi procesnih napak razveljavilo obsodbo murskosoboškega sodišča na 30 let zapora.

Čeprav je bila takrat izpuščena iz pripora, pa so jo znova priprli leta 2004, ko se je začelo ponovno sojenje, na katerem je bila leto pozneje spet obsojena. Vendar jo je mariborsko višje sodišče naslednje leto spet oprostilo. Ker je tri leta nezakonito preživela za zapahi, se je Milica Makoter z državo pogodila za 260 tisoč evrov odškodnine.

Branko Maček Branko Maček je 2. oktobra 2009 v zgodnjih jutranjih urah z vožnjo po napačni strani avtoceste v močno vinjenem stanju povzročil nesrečo, v kateri so umrli Peter Kračun, Nataša Godec in Tjaša Koštomaj, medtem ko je bila Jerneja Rošer hudo poškodovana.

Mačku so na prvem sojenju leta 2012 zaradi predrzne vožnje z naklepom prisodili 10 let zapora, a je vrhovno sodišče aprila letos sodbo razveljavilo z utemeljitvijo, da pri dejanju ni bilo naklepa. V ponovljenem sojenju pa so mu junija letos, ko je bil že dobro leto v zaporu, zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti prisodili sedem let in štiri mesece zapora.

Celjsko višje sodišče je v začetku oktobra zavrnilo pritožbo obrambe zoper višino kazni. Sodba je tako postala pravnomočna.