Policija odkrila storilce dveh ropov župnišč #video

Prvi rop župnišča se je zgodil 24. decembra v Višnji Gori, drugi pa 30. januarja v Rovtah pri Logatcu, je na današnji novinarski konferenci povzel vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi (PU) Ljubljana Damjan Petrič. V obeh primerih so storilci duhovnika napadli, zvezali ter s silo dosegli, da jim je povedal, kje hrani vrednejše predmete ter gotovino, navaja STA.

Po jutranjem prejemu informacije o ropu župnišča v Rovtah je na teren odšlo več policijskih patrulj, ena pa je blizu Ljubljane opazila vozilo, ki je prihajalo iz smeri kraja dogodka in je ustrezalo opisu. Policisti so vozilo ustavili, v postopku pa ugotovili, da so v njem predmeti, ki bi lahko izhajali prav iz ropa v Rovtah, je povzel Petrič.

V avtomobilu je bilo pet oseb, policisti so jih pridržali. Vsi so odrasli slovenski državljani, stari med 18 in 46 let, doma z območja Novega mesta. Eden med njimi je rop izvedel v času pogojne obsodbe.

Novice Župnika sredi noči zvezali in mu ukradli 19 tisočakov #video

Med kriminalistično preiskavo so policisti in kriminalisti dokazali, da je vseh pet oseb iz avtomobila sodelovalo pri ropu, zato so jih ovadili, preiskovalna sodnica pa je zanje odredila pripor, je še povedal Petrič.

Policija obravnava še najmanj pet vlomov v župnišča

Nekaj dni pozneje so po besedah vodje ljubljanskih kriminalistov prijeli še šestega storilca, sumijo ga, da je skupaj s še neznano osebo izvršil rop župnišča v Višnji Gori. Preiskavo nadaljujejo, obravnavajo še najmanj pet kaznivih dejanj vlomov ali poskusov vloma v župnišča na območju PU Ljubljana in Slovenije. Med hišnimi preiskavami so po Petričevih besedah zavarovali številne predmete, za katere sumijo, da izhajajo iz storitev kaznivih dejanj, zavarovali so tudi sledi, na podlagi katerih bodo lahko našli preostale storilce.

Za kaznivo dejanje ropa je po kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen od enega do 10 let, za rop, pri katerem sodeluje več oseb, pa od enega do 15 let zapora.

Kot je danes pojasnil vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Benjamin Franca, so premoženjska kazniva dejanja, med katera spadajo tudi ropi, najpogostejša kazniva dejanja, ki jih obravnava policija, saj pomenijo kar 70 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Načini in trendi izvedbe premoženjskih kaznivih dejanj se po besedah France skozi leta spreminjajo.

Če so vlomi takoj po tatvinah najpogostejše premoženjsko kaznivo dejanje, pa so ropi najbolj nevarna in ogrožajoča oblika teh kaznivih dejanj. Kot je dejal Franca, državljane najbolj prizadenejo, saj zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti. Pri vlomu se storilci izogibajo stiku z žrtvijo, prilagodijo čas vloma temu, da ljudi ni v objektu, če jih zasačijo, pa pobegnejo. "Ko imamo opravka z ljudmi, ki so navajeni nasilja, pa se vlom lahko spremeni v rop," je opisal Franca.

Denarju dajejo prednost pred predmeti

Sodobni storilci premoženjskih kaznivih dejanj pri izbiri plena dajejo prednost denarju pred predmeti, ker je denar po pojasnilih France težje izsledljiv. Med izvedbo kaznivega dejanja redko govorijo, da se ne bi izdali. Kako nasilni so, pa je odvisno od temperamenta in stopnje pritiska. Strelno orožje po besedah France uporabijo redkeje.

Vlomi in ropi župnišč so po njegovih besedah specifičen pojav. Storilci najraje izbirajo župnišča na samem. V preteklosti so tudi že obravnavali organizirane skupne, ki so se specializirale za vlome v cerkve, nazadnje leta 2016. Ropov cerkva je v Sloveniji malo, od nobenega do pet na leto, vlomov pa med 20 in 50. Policiji uspe preiskati približno 45 odstotkov ropov in približno 33 odstotkov vlomov. Po Frančevih besedah so redno v stikih s Slovensko škofovsko konferenco in duhovnikom svetujejo o preventivnih ukrepih za osebno varnost in zaščito premoženja, še piše STA.