Plemenitemu v zameno za priznanje denarna kazen

Tožilka Jasmina Vesel je Zmagu Jelinčiču Plemenitemu v obtožnem predlogu očitala, da je leta 2009 (3. marca, 11. in 12. marca ter 29. maja 2009) kot poslanec in vodja Slovenske nacionalne stranke Dragana Matiča, takratnega inšpektorja na inšpektoratu ministrstva za kulturo, trikrat ovadil nevestnega dela v službi, kar se preganja po uradni dolžnosti, čeprav naj bi vedel, da Matič tega ni storil oziroma o teh zadevah ni vedel nič.

V prvi ovadbi naj bi Jelinčič Matiču očital, da bi glede na svojo funkcijo lahko preprečil nedovoljeni izvoz slovenske kulturne dediščine v tujino. Šlo je za knjigo Lutenjske tabulature iz leta 1561, ki je, kot je danes povedal Jelinčič, vsaj tako pomembna knjiga, kot so Trubarjeve knjige. V drugi ovadbi mu je očital, da arhitektu Borisu Podrecci ni preprečil, da bi med prenovo študentskega doma Korotan ohranili mozaik, ki je bil leta 1993 uničen.

Kot mu je očitalo tožilstvo, Matič takrat sploh ni mogel nič narediti, ker inšpektorat sploh še ni obstajal. V tretji ovadbi pa mu je očital, da ni preprečil, da bi zemljevid iz leta 1983 prišel v roke Hrvatom, ti pa bi lahko z njim dokazovali, da je bila Hotiza takrat na hrvaški strani. Še preden se je sojenje sploh začelo, je oškodovanec Matič podal premoženjskopravni zahtevek v višini deset tisoč evrov, Jelinčič pa je po pogovoru s tožilko Veselovo dejanje nato priznal. Jelinčič: Gre za maščevanje "Ne razumem, zakaj je podal zahtevek, sam pa dejanja priznavam, samo da bo tega čim prej konec. Po mojem mnenju je največjo napako tu naredilo tožilstvo. Če je ugotovilo, da Matič ni odgovoren za ta dejanja, čeprav je bil na poziciji odgovornega, bi tožilstvo moralo samo ovaditi neznanega storilca. A nikomur v tej državi ni mar, kaj se dogaja s slovensko kulturno dediščino. Zdaj pa bom jaz obsojen za nekaj, kar je bilo moje delo kot poslanca," je povedal Jelinčič.

Prepričan je, da gre za maščevanje tožilstva in sodstva, ker se je ves čas zavzemal za odvzem trajnega mandata. Ker je obdolženi krivdo priznal, je tožilka zanj predlagala denarno kazen, in sicer za vsako kaznivo dejanje 1080 evrov in enotno kazen tri tisoč evrov. Jelinčičev zagovornik je sodišču predlagal, naj mu, ker kot upokojenec prejema okoli 500 evrov pokojnine in skrbi za dva mladoletna otroka, omogoči odplačilo denarne kazni v dveh letih.

Nikomur v tej državi ni mar za kulturno dediščino Jelinčič se je v svoji končni besedi znova dotaknil odnosa Slovencev do kulturne dediščine. "Tabulature so bile za dva tisoč evrov izročene karabinjerju čez mejo, geodetska uprava pa je Igorju Bavčarju prodala celotno dokumentacijo, ki jo je on Hrvatom prodal za pet tisoč evrov. Takrat sem menil, da so to za Slovenijo zelo pomembne stvari, danes za to državo ne bi storil nič več, ker sem za to kaznovan. Če ne bi imel majhnih otrok, bi že zdavnaj zapustil Slovenijo," je našteval. Jelinčič: Kulturniki se obračajo v grobu Dodal je, da bo s težavo plačal denarno kazen, "Matič se bo imel fino, naj vam povem, da je še nekdanja Jugoslavija bolje skrbela za slovensko kulturno dediščino kot ta država danes. Vsi naši kulturniki se bodo v grobu obračali, ko bodo videli, kako se zatira tiste, ki skušajo to zaščititi." Prepričan je, da tak narod nima možnosti obstoja, "ni čudno, da Slovenci izginjajo". Tri tisoč evrov denarne kazni Sodnica je v celoti sledila predlogu tožilke in kot olajševalne okoliščine naštela oddaljenost dogodka in dejstvo, da je bilo dejanje storjeno, preden je bil prvič pravnomočno obsojen. Vendar pa je v sodbo zapisala, da je denarno kazen – za to kaznivo dejanje je sicer predpisana kazen do dveh let zapora – dolžan plačati v treh mesecih, sicer se mu bo za vsakih začetih 42 evrov neplačila štel en dan zapora.

Kot je pojasnila, tako določa zakon, lahko pa Jelinčič sodišče po pravnomočnosti sodbe zaprosi za obročno odplačilo. Oškodovanca Matiča je s premoženjskopravnim zahtevkom napotila na pravdo, Jelinčič pa bo moral plačati sodno takso.