Obdolženih za rop SKB Saša Noseta in Dejana Vidmarja na sodišče ni bilo (video)

Kamere in fotografske bliskavice so danes v največji dvorani sodišča lahko zabeležile le prazno zatožno klop. Obdolžena Sašo Nose in Dejan Vidmar sta namreč sodnici iz pripora pisno sporočila, da se o krivdi ne bosta izjasnila, njuno nenavzočnost pa naj šteje kot nepriznanje krivde. Kot je znano, jima obtožnica očita, da sta novembra 2005 sodelovala v največjem ropu v zgodovini Slovenije, ko so roparji sefe banke praznili neovirano kar dolgih sedem ur.

Po tistem, ko je o novih dokaznih predlogih spregovorila tožilka za pregon organiziranega kriminala Blanka Žgajnar, je besedo dobil zagovornik obdolženega Noseta Gorazd Fišer, ki je zahteval izločitev nedovoljenih dokazov in izločitev sodnice.

V spisu dokazi, ki jih je preiskovalna sodnica izločila "Preiskovalna sodnica je 6. julija lani izdala sklep, da se iz sodnega spisa izločijo izjave, ki naj bi jih Nose dal v preiskavi, kot je razvidno, pa se ti nedovoljeni dokazi v spisu še vedno nahajajo," je navajal Fišer in dodal, da naj sodišče še enkrat dobro pregleda spis, saj se morajo izločiti tudi vsi dokazi, ki so pridobljeni na podlagi teh nedovoljenih dokazov.

Poudaril je, da obtožba zoper Noseta temelji le na indicih in ne na dokazih, kar naj bi v obtožbi zapisalo tudi tožilstvo. Pri tem je citiral tožbo, kjer je tožilstvo zapisalo, da so zoper Noseta nanizana dejstva, niz indicev, ki tvorijo zaprti krog, večino indicev pa je tožilstvo po njegovem mnenju črpalo prav iz teh nedovoljenih dokazov.

Obramba zahteva izločitev sodnice zaradi seznanjenosti z nedovoljenimi dokazi Da je treba iz spisa odločiti nedovoljene dokaze, se je strinjalo tudi tožilstvo, ki pa se do predloga o izločitvi sodnice ni opredelilo. Fišer je v razlogih za izločitev sodnice Alje Kratovac Prokopovič navedel, da je kazenski spis prepojen z nedovoljenimi dokazi, da obramba sicer ne dvomi, da bo sodišče nedovoljene dokaze izločilo, dejstvo pa je, da je sodnica z njimi seznanjena, zato bi to lahko vplivalo na njeno odločitev o obtožbi.

Tožilstvo prepričano, da ni bilo pogojev za narok Precej časa so namenili tudi ugotavljanju, ali danes sploh obstajajo pogoji za predobravnalni narok. Žgajnarjeva je namreč prepričana, da bi se naroka oba obdolžena morala udeležiti, tako obramba kot sodnica pa trdijo, da pogoji so. "Dejstvo je, da je preobravnalni narok vsebinsko razdeljen na dva dela. V enem delu se obdolženi izreče o krivdi, drugi del pa predvideva načrt poteka sojenja," je povedala sodnica. Ker sta oba obdolžena podala ugovor zoper obtožbo, sodišče namreč šteje, da krivde ne priznavata, zato je dovolila narok brez njune navzočnosti.

Sodnica pooblaščencu oškodovanca: Bi bila za vas uporaba sile primernejša? "To ni tako preprosto," pa je za besedo zaprosil pooblaščenec oškodovanca, torej banke SKB, Stojan Zdolšek, ki je prepričan, da se mora obdolženec o krivdi izreči ustno pred sodiščem in ne pisno. "Neresno je, da sedita v priporu in da ju sodišče danes ni privedlo," je povedal Zdolšek, potem pa ga je sodnica z odličnim "Sedite! To je šlo prek vseh meja. Hočete reči, da je uporaba sile primernejša?" posadila nazaj na stol. "Vsak prisilni privod na sodišče, ki nima zakonskega temelja, krši ustavne človekove pravice, kar zlasti velja za obdolžence, ki so v priporu in jim je prostost že tako omejena. Sodišče bi na tak način izrabilo svojo oblast," je prepričana sodnica. "Niste me prepričali," ji je ugovarjal Zdolšek, sodnica pa mu je odvrnila, da to tudi ni bil njen namen.

Ker je bilo podanih precej predlogov za izločitev dokazov, o katerih se danes ni mogla izreči niti tožilka, in ker je bila podana zahteva za izločitev sodnice, je ta narok preložila na 22. februar.