Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Ponedeljek,
18. 1. 2016,
22.17

Osveženo pred

3 leta, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Bine Kordež MERKUR sojenje

Ponedeljek, 18. 1. 2016, 22.17

3 leta, 2 meseca

Kordež prosi za nižjo kazen, Kozina trka na vest Dušana Mramorja (video)

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Nekdanji šef Merkurja Bine Kordež, ki je s specializiranim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, po katerem naj bi dobil sedem let zapora, je sodišče zaprosil, naj mu izreče nižjo kazen.

"Moj interes je, da zadevo zaključim. Ne bežim od odgovornosti, a moja pričakovanja, da se bom s tožilstvom dogovoril za milejšo kazen, se niso izšla. Kljub temu sem podpisal sporazum, sodišče pa prosim, da zniža v sporazumu določeno kazen," je pred sodiščem danes dejal Bine Kordež.

Ta je bil, kot je znano, v zadevi Primskovo že obsojen in zaprt skupno 15 mesecev, a je bila nato sodba razveljavljena. Pred ponovljenim sojenjem pa sta s tožilcem Jožetom Kozino sklenila sporazum o priznanju krivde, v katerem sta dorekla enotno kazen za postopke, ki potekajo zoper nekdanjega šefa Merkurja v povezavi z menedžerskim prevzemom Merkurja.

Kot je danes pojasnil Kozina, sta se dogovorila za kazen sedem let in devet mesecev zapora, od katerih pa je osem mesecev že odsedel. Kordež bi torej, če bi sodnik Srečko Škerbec sledil besedilu sporazumu, moral v zapor za sedem let in en mesec. A od tega se mu odšteje še sedem mesecev že prestane kazni, torej bi "neto" kazen znašala še šest let in pol zapora. Poleg tega naj bi Kordež plačal še 23 tisoč evrov denarne kazni.

Sodnik Škerbec bo sodbo razglasil v četrtek ob 11. uri.

Kordež si želi na odprt oddelek zapora; Kozina: Nimam pripomb. Pri prošnji za milejšo kazen se Kordež in njegova zagovornica sklicujeta na njegovo pripravljenost za sodelovanje in priznanje krivde. "Obtoženi izredno obžaluje krivdo, sam je priznal kazniva dejanja, kar je težka življenjska odločitev, saj vpliva nanj in na bližnje," je dejala in pozvala sodnika, naj Kordežu zniža v sporazumu dogovorjeno kazen in mu omogoči prestajanje kazni na odprtem oddelku zapora.

Da je Kordež "zgledno" sodeloval v kazenskih postopkih in pogajanjih s tožilstvom, čeprav bi lahko po vzoru kolegov deloval drugače, je pred sodiščem dejal tudi tožilec Kozina. Ta je pri obtoženemu zaznal "kar iskrena prizadevanja" za dogovor. Kot je dejal, glede na Kordežev odnos nima pripomb na morebitno odločitev sodišča, da obsojencu omogoči prestajanje kazni na odprtem oddelku.

Kje so ga "biksali" Kordež & Co.? Kordeževo priznanje se nanaša na več kaznivih dejanj, povezanih z lastninjenjem Merkurja v letih od 2008 do 2012. Zadnje ovadbe so na sodišče prišle lani novembra, je danes povedal Kozina. Da bi učinkovito rešili zadevo in se izognili dolgotrajnemu sojenju, katerega izid je za tožilstvo negotov, so se odločili za institut nadaljevanega kaznivega dejanja. To pomeni, da so združili kazniva dejanja, vezana na menedžerski prevzem.

Vse morebitne nepravilnosti, ki bi bile v prihodnje ugotovljene v zvezi s prevzemom, so "vštete" v dosojeno kazen, torej Kordeža v zvezi s tem ne morejo več preganjati.

S Kordežem so se tožilci pogajali o priznanju naslednjih kaznivih dejanj:

1. Zadeva Primskovo (devet milijonov evrov): tožilstvo je obtoženim očitalo, da so v letih 2008 in 2009 s preprodajo trgovskega središča Primskovo pridobili protipravno premoženjsko korist. Merkur je bil upravičen do odkupne cene v višini osem milijonov, a je središče s transakcijo prek koroškega gradbinca Kograd Igema preplačal za devet milijonov evrov. Z denarjem so financirali menedžerski prevzem Merkurja s strani Merfina, kjer so bili obdolženi tudi družabniki.

Na zatožno klop so sedli Kordež (pozneje je bila zanj sodba razveljavljena), nekdanja finančnica nakelskega trgovca Janja Krašovec, član Kordeževe uprave Milan Jelovčan (pozneje oproščen) in nadzornica Marta Bertoncelj (ta je bila zaradi zdravstvenih težav izločena iz sojenja) ter podjetje Kograd Igem in njegov direktor Oto Brglez.

Tu ločeno sicer poteka tudi odškodninska tožba, v kateri Merkur od Kordeževe uprave in nadzornikov terja devet milijonov evrov (tolikšno škodo so ugotovili Deloittovi revizorji).

2. Zadeva HTC Dva: tožilstvo je po poročanju Dela sredi prejšnjega meseca vložilo obtožnico zoper Kordeža zaradi suma nepravilnosti pri kreditiranju Merfina, ki je potekalo s pomočjo podjetja HTC Dva (to je bilo sprva v lasti Merkurja, nato je ta nanj prenesel nepremičnine in ga prenesel na Merfin).

Tu so sporna posojila. Merkur naj bi dal posojila Merfinu brez ustreznega zavarovanja, z Merfina pa so jih nato, da so ga razbremenili, decembra 2009 "papirnato" prenesli na družbo HTC Dva. Nepravilnosti so ugotovili že revizorji Deloitta: "Obstaja sum oškodovanja Merkurja v višini celotnega zneska danega posojila Merkurja HTC Dva, prijavljenega v stečajno maso, v višini 188 milijonov evrov plus obresti. Dokončen znesek oškodovanja bo mogoče oceniti po končanem stečajnem postopku HTC Dva." Koliko posojil je spornih za tožilstvo, ni znano.

V tej zadevi naj bi bili poleg Kordeža obtoženi še že omenjeni Bertoncljeva in Krašovčeva ter družba Factor in njen takratni zastopnik Boris Miklavčič.

3. Obvodno financiranje: gre za nepravilnosti, povezane s financiranjem prevzema Merkurja, ki ga je Kordež izvajal s pomočjo tako imenovanih parkirišč, prijateljskih družb. Gre za podjetja Iskratel, Gorenje, H & R, G skupina, Gorenjska banka, Factor banka.

Kriminalisti v Merkurju odkrili za prek 200 milijonov škode Kot smo poročali pred dnevi, je v povezavi z Merkurjem Nacionalni preiskovalni urad (NPU) od aprila 2011 sicer skupno podal pet kazenskih ovadb zoper 23 fizičnih oseb in osem pravnih oseb. Te naj bi si z različnimi posli pridobile za okrog 229,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Ne spreglejte