A aferi Avto Moto Černe je bilo sprva šest obdolženih, za Aljošo Koširja je tožilstvo obtožbo umaknilo, Matej Švarc, Kris Žnidaršić in Gorazd Obran pa so krivdo priznali.
Na zatožni klopi sta tako ostala le Borut Černe in njegova nekdanja partnerica Gabi Čimžar, ki krivde nista priznala. Danes pa sta dočakala sodbo, po kateri sta oba kriva očitanih kaznivih dejanj. Čimžarjeva zaradi tega, "ker ne zdrži psihičnih pritiskov", na sodbo ni prišla.
A še preden razkrijemo podrobnosti, naj povemo, da se je Gorazd Obran s tožilstvom pogodil za kazen leto in devet mesecev zapora, ki pa jih ne bo preživel za zapahi, temveč bo opravil 450 ur družbenokoristnega dela.
Matej Švarc je priznal, da je kot direktor družbe Malinovc (in pozneje podjetja M33) zastiral poslovne povezave med Černetovim podjetjem in slamnatim podjetjem Wal. V imenu Malinovca je izstavil 411 fiktivnih računov družbi Avto Moto Černe, vedoč, da jih bo Černe uporabil za lažnivo prikazovanje obsega upravičenosti do odbitka vstopnega DDV ter s tem preslepil davkarijo. Obsodili so ga na leto in pol zapora, kar bo odslužil s 1095 urami dela v splošno korist. Kris Žnidaršič jo je odnesel s pogojno zaporno kaznijo v višini leto in osem mesecev za preizkusno dobo treh let.
Kup očitanih kaznivih dejanj
Černe je bil kot direktor podjetja, ki se je ukvarjalo s preprodajo oziroma najemom avtomobilov in motorjev, obtožen več kot štiri milijone evrov težke davčne utaje, pranja denarja, ponareditve poslovnih listin, hudodelskega združevanja ter poslovnih in "navadnih" goljufij. En sklop tožilskih očitkov se nanaša na tri poslovne goljufije, vredne okoli 130 tisoč evrov. Drugi sklop je sodišče enkrat že obravnavalo, a ga je moralo znova – Černe je bil zaradi goljufij že obsojen na sedem let in osem mesecev zapora, a je bila sodba na višjem sodišču razveljavljena. V tretji sklop pa so vključeni tudi Žnidaršič, Obran, Košir, Švarc in Čimžarjeva, ki naj bi v letih 2007 in 2008 vsak po svoje pripomogli k Černetovi 4,4 milijona težki utaji davkov.
Oba že pravnomočno obsojena
Za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije – šlo je za 20 oškodovancev, ki naj bi jih ogoljufal za 614 tisoč evrov – mu je sodišče prisodilo štiri leta zapora; za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije – dva oškodovanca, ki naj bi ju olajšal za 190 tisoč evrov – leto in mesec zapora; za zatajitev finančnih obveznosti štiri leta zapora; za ponareditev listin leto in osem mesecev zapora in za pranje denarja tri leta zapora.
Ob upoštevanju že pravnomočne sodbe višjega sodišča, po kateri je bil obsojen na leto in osem mesecev zapora, mu je sodnica Andreja Sedej Grčar izrekla enotno kazen 14 let in sedem mesecev zapora. Polega tega mu je izrekla denarno kazen v višini 26.110 evrov in državnemu pravobranilstvu priznala premoženjskopravni zahtevek v višini tri milijone evrov in pol, ker ni plačeval davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila.
Za pomoč pri pranju denarja Čimžarjevi zaporna in denarna kazen
Čimžarjeva je bila obdolžena pomoči pri pranju denarja, ko naj bi Černe na njen račun nakazal tri milijone evrov, ki sta jih nato izmenično dvigovala. Kot je pojasnila sodnica, je v spornem času prejemala nadomestilo za porodniški dopust v višini 800 evrov. Prisodili so ji leto in pol zaporne kazni ter denarno kazen v višini 11.800 evrov. Ker je bila v drugem primeru že obsojena na pogojno kazen deset mesecev zapora za preizkusno dobo treh let, ji je sodišče pogojno kazen preklicalo in ji prisodilo enotno kazen dve leti in dva meseca zapora.
Oba morata plačati tudi stroške postopka in sodne takse. Sodišče pa je izdalo tudi zavrnilno sodbo v očitku, da je šlo za hudodelsko združevanje, saj je tožilstvo ta očitek iz obtožbe umaknilo. Sodba še ni pravnomočna.