Zadnja Kučanova bitka za izgubljeno

Za šefa vrhovnega sodišča Branka Maslešo je ustavno sodišče pozneje soglasno s sodbo ugotovilo, da je pri sojenju Janezu Janši (SDS) ravnal nepošteno, ker se ni izločil. Masleša po tej sodni odločitvi ni odstopil. Vse sodbe pa je ustavno sodišče razveljavilo. Kot kršitev člena ustave, ki pravi: "Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo ..."  Prave raziskave zlorabe sodne oblasti pa ni bilo, ker so poslanci, ki so bili izvoljeni po goljufiji leta 2014, izvolili ustavne sodnike, ki so potem prepovedali parlamentu preiskovati, kako so sodniki goljufali pred volitvami. To bi krnilo načela delitev in neodvisnosti vej oblasti, so nam sporočili ustavni sodniki, ki so nazadnje spremenili še pravila ob dnevu ustavnosti posebej in samo za Milana Kučana, da so ga lahko povabili na svojo slovesnost. 

Kučanu se je zgodila "mora"

Je pa Kučan bojkotiral osrednjo državno proslavo, kamor je bil vabljen po pravilih za vse in ne posebnih le zase. Glavni govornik na tej državni proslavi je bil predsednik vlade Janša. Kučan k Janši ne gre rad. Hodi k svojim. Na vstaje levičarjev v Ljubljani, znanih po pozivih k smrti janšizmu, na ustavno sodišče, kjer imajo njegovi dvotretjinsko večino, in v parlament k Igorju Zorčiču, ki dela novo stranko. Človeško je bila Kučanova odločitev, da ne bo šel na osrednjo državno slovesnost, ki jo vodi njegov politični nasprotnik, celo razumljiva. Janšo že desetletja poskuša na vse način onemogočiti. Pa mu ne uspeva več. Janša ni samo zmagal na zadnjih volitvah, ampak je po padcu manjšinske vlade poražencev Marjana Šarca zavladal tudi državi. Povrhu se je to zgodilo v času, da Janša zdaj že drugič vodi Svet Evropske unije. To je nekaj, kar nikomur od politikov "Kučanove generacije" ni uspelo. In jim še nekaj časa ne bo. 

Na ravni Evrope so se Kučanovi v zadnjem letu dokazali z drugačno dejavnostjo. S 571 medijskimi in političnimi lektorji so sramotili svojo lastno državo, da bi pred volitvami prihodnje leto nevtralizirali dejstvo, da Janša uspešno predseduje Svetu Evropske unije, kar lahko koristi njegovi stranki in koaliciji, ki vlada državi. Osebno me je najbolj šokiralo, da so bili pripravljeni za svoj cilj, torej za diskreditiranje Janše in desnice, da bi se vrnili na oblast, žrtvovati celo evropsko financiranje projektov svoje lastne države. Blagostanje vseh ljudi, ki živijo tukaj. To jim ni uspelo. Nekaj dreka za mednarodni ugled celotne države pa jim je uspelo zabrisati. Težave takšne politike, ki se ji je presenetljivo odkrito pridružila nekdanja novinarka TVS, danes pa evropska poslanka in šefica SD Tanja Fajon, je, da nekaj smradu vedno ostane na tistih, ki drek mečejo. Smrad ostane na rokah. Navadno milo to težko spere. Veliko presenečenje pa ni bilo. Podobno se je dogajalo že ob prvem predsedovanju, ko je za črnjenje države skrbelo 571 novinarskih političnih aktivistov, ki sta jih vodila Blaž Zgaga in Matej Šurc. Da bo jasno: novinarjem pravice do političnega aktivizma za levico ne odrekam. Smo svobodna države in so lahko politično aktivni. V levo ali desno. To je napredek. V socializmu so vsi novinarji in sodniki morali biti aktivni le za levico. Za edino dovoljeno partijo Milana Kučana, da bomo natančni. Številni so bili tudi člani in funkcionarji te partije. Druge so bile prepovedane. In če nisi bil član te partije, nisi mogel napredovati. Partijski sodnik, celo sekretar zveze komunistov na sodišču, je bil v prejšnjem sistemu tudi Branko Masleša, za katerega so z vrhovnega sodišča ta teden sporočili, da so potrdila o njegovi diplomi in državnem pravosodnem izpitu zaupnost sodstva in naše države. Takšne informacije morajo prikrivati ljudem, smo izvedeli. Česa se bojijo?

Novice Predsednik vrhovnega sodišča: Diploma Branka Masleše je zaupne narave

Popolnoma noro sporočilo, da je to, ali vrhovni sodnik izpolnjuje pogoje, da bi lahko opravljal svoje delo, informacija zaupne narave, ki ne sme biti dostopna javnosti, me ni presenetilo. To je bila relativno poštena podoba položaja, v katerega je zašlo slovensko sodstvo. To ureditev so si sami pomagali ustvariti. 

Če Florjančič ne bo ukrepal, bi moral odstopiti

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič bi ravnal zelo modro, če bi ukrepal in pokazal, da takšnih stvari ne dopušča in da tega tudi ne počnejo v njegovem imenu. Foto: STA , Me je pa presenetilo, kako je vrhovno sodišče ugovarjalo oceni sodnega sveta o neprimerni komunikaciji, ko so nam z vrhovnega sodišča grozili s tožbo, če bomo še naprej preverjali izobrazbo sodnika Masleše. Z vrhovnega sodišča so sodnemu svetu pisali tako:

"V zvezi z vašim stališčem o (ne)primernosti vsebine komunikacije glede vložene tožbe in namembnosti morebitne prisojene odškodnine v tem primeru pa dodajamo, da je bila v tem delu povzeta in z njegovim soglasjem objavljena izjava sodnika Masleše, kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno."

Vrhovno sodišče smo iz Siola za podatke o diplomi in državnem pravosodnem izpitu Masleše prosili na običajen način, z elektronsko pošto, in ne po kakšnem spletnem omrežju. In odgovorili so nam z nenavadno grozečim sporočilom na način, kjer ni nobenih omejitev dolžine. Kako bi vi rekli pojasnilom vrhovnega sodišča sodnemu svetu, v katerih trdijo nekaj drugega? So to neresnice ali kar laži? Komu so morda res odgovarjali po tviterju. A to ne spremeni dejstev, da se pa z vsemi niso pogovarjali na bolj neformalen način.

Da vrhovno sodišče, ki ima v službi za stike z javnostjo zaposlenih več profesionalcev, ujamemo, kako sodnemu svetu svoje ravnanje pojasnjujejo s prikrivanjem in neresnicami, je sramota. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič bi ravnal zelo modro, če bi ukrepal in pokazal, da takšnih stvari ne dopušča in da tega tudi ne počnejo v njegovem imenu.

Ker če to počnejo v njegovem imenu, bi tak predsednik vrhovnega sodišča moral odstopiti. Grožnje novinarjem in medijem z vrhovnega sodišča brez vsake utemeljitve, ko so naši novinarji le preverjali, kar je njihovo delo, potem pa otročji izgovori, da so nekakšne omejitve na spletnem omrežju razlog, so za vrhovno sodišče preprosto sramota.

In ljudje za to pričakujejo pojasnila. S Siola jih tudi zahtevamo.

Kot tudi pojasnila nenavadnosti, kako je lahko vrhovni sodnik Masleša pravosodni izpit opravil leto dni po diplomi, če pa je bilo po diplomi treba najprej opraviti dve leti prakse na sodiščih, tožilstvih ... Povrhu je bil v tem letu, tako se vsaj zdi, na služenju vojaškega roka v jugoslovanski armadi. Ljudje imajo pravico vedeti, zakaj v primeru sodnika Masleše običajna pravila niso veljala. Zakaj je bil in je izjema? Ponovitev razlage, da je to vojaška ali državna skrivnost, bi bila še en škandal. To preprosto ne more biti zasebni posel sodstva. 

Ob tem se je dobro spomniti še, da so novinarske organizacije in opozicija KUL v zadnjem letu internacionalizirale domnevne pritiske na novinarje, ki naj bi jih izvajala vlada Janeza Janše, pa niso znali navesti niti enega primera konkretnega pritiska na novinarja takšne vrste, kot so povsem neskrite grožnje čisto konkretnim novinarjem in medijem s tožbo z uradnim sporočilom vrhovnega sodišča, ker so novinarji le poskušali preverjati dejstva.  

Po spremembi sistema se glede političnega aktivizma sodnikov in novinarjev očitno ni veliko spremenilo. To je nerodno tudi z vidika bližajočih se volitev, ki brez medijev, v katerih imajo vsi, levi, desni in sredinski, enake možnosti, preprosto ne bodo poštene. Če imamo medije podobne sodiščem, kjer pravila spreminjajo posebej za Milana Kučana in njegovo generacijo, bodo tako ravnali tudi v času volitev. Tudi v preteklosti so. Da imajo mediji resne težave s poštenostjo, pa se je pokazalo tudi, ko so škandalozno ravnanje ustavnega sodišča večinoma gladko zamolčali svoji publiki. Politično ne bi koristilo. Proteste in pomisleke, ali je to prav, so cenzurirali. 

Novice Ustavno sodišče vabi Kučana, Peterleta in Jerovška pa ne

Pa zdaj ne govorim o majhnih in relativno nepomembnih medijih, ki se hvalijo, da pri njih ni cenzure, in objavljajo tudi čiste neresnice, družino ljubljanskega župana pa dan pred hišnimi preiskavami, ki so bile ta teden, z udarnim člankom opozorijo, da se z Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer imajo iz preteklosti Marjana Šarca in njegovega svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca še dobre politične zveze, nekaj obeta.

Novice Hišne preiskave pri Jankovićevih: oprali naj bi 1,2 milijona evrov #foto #video

Preiskav pri Jankoviću, tako je vsaj slišati, sodstvo po prošnji Nacionalnega preiskovalnega urada prej tudi nenavadno dolgo ni dovolilo. Ko gre za Jankovića, je ta počasnost pregovorna značilnost. Sama pravočasna opozorila in farmacevtke, ko dokazi "zastarajo". 

Praznik za vse, ki verjamemo v svobodo

Čeprav gre veliko stvari v državi lahko narobe, pa o nečem v prihodnjem letu ne sme biti spora: volitve bodo praznik za vse tiste, ki verjamemo v svobodo in v boljši jutri. Za res veliko večino. Spet bomo imeli možnost, da si sami izbiramo voditelje. To možnost imamo šele 30 let, odkar smo ukinili diktaturo in oblast neke generacije, ki je bila tam brez volitev. Nasilno. V času diktature. 

To svobodo moramo varovati.

Dilema na volitvah prihodnje leto bo prav zaradi tega podobna tistemu, kar opisuje Kučan: "Ali bo Slovenija uspela iti v pravo, demokratično smer, ali pa bo šla v diktaturo." Za njim je to ponavljala tudi predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, ki vodi naslednico komunistične partije, ki posluje v nepremičnini, ki si jo je pretihotapila iz socialistične preteklosti, v kateri so lastnino ukinjali in jo ljudem pokradli. Ko so bili diktatorji. V kakšni drugi državi so stranke, ki niso razčistile odnosa do te preteklosti oz. bi jo rade obujale, prepovedane.

Novice ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank

A pri nas smo bolj liberalni. Velja pa enako: v diktaturi smo že bili in tega si več ne želimo. Čas je, da Kučanovo generacijo in vse tiste, ki bi radi na tak način še vladali, upokojimo. Na svobodnih in poštenih volitvah.