Oživljanje verbalnega delikta

Vlada je namreč pripravila osnutek sprememb Zakona o medijih, ki ponovno uvaja prakso kaznovanja tistih, ki javnosti ponujajo "politično nekorektne vsebine". Podobno, kot se je dogajalo v nekdanjem režimu, ko so poznali t. i. "verbalni delikt". Če so takrat to počeli v imenu ohranjanja "pridobitev revolucije", zdaj to poteka v imenu boja proti nestrpnosti.

Težnja pa je precej podobna: gre za poskus sankcioniranja drugače mislečih, se pravi tistih, ki niso po volji vladajoči nomenklaturi.

Predlog omenjena zakona namreč močno zaostruje sankcije zoper odgovorne osebe v medijih, ki "širijo nestrpnost". Pri tem je vlada oz. v njenem imenu ministrstvo za kulturo med oblike nestrpnosti uvrstilo tudi "politično nestrpnost". Tako lahko pristojni inšpektor predpiše visoko denarno kazen ali celo zaseže opremo in zapečati medij, če ta – med drugim – izvaja dejanja, ki "žalijo politična prepričanja".

Kaj je "politična nestrpnost"? Seveda nikjer v tem zakonskem predlogu ni navedeno, kaj naj bi sploh bila politična nestrpnost. Tako je na ta način mogoče sankcionirati kakršnokoli kritiko kateregakoli političnega protagonista ali politične ideologije. Na primer izjava, da je politik X (vstavimo lahko poljubno ime) povsem nesposoben in nedorasel funkciji, ki jo opravlja, bi bila lahko razumljena kot "politično nestrpna".

Ali pa izjava, da stranka Y (spet lahko vstavimo poljubno ime) deluje na način, ki je škodljiv za državo. Pa tudi izjava, da so zamisli, ki izhajajo iz ideologije Z (ponovimo vajo), človeštvu povzročile ogromno gorja, zato so s civilizacijskega vidika zavržne.

In kdo odloča o tem, ali je nekaj "žalitev"? Seveda se ob kritikah marsikdo lahko čuti prizadetega. Ne samo politik, na katerega ta leti, ampak tudi njegovi privrženci. Vendar ali so takšni subjektivni občutki lahko razlog za pregon? Če bi bilo tako, potem bi jo le redkokateri politični časopis ali oddaja lahko odnesla brez kazni.

Seveda je zaželeno, da poteka politični diskurz na čim bolj kultivirani ravni, s čim manj žaljenja nasprotnikov, vendar so žalitve, zmerljivke in podtikanja pač cena svobode izražanja. Če obstaja ta, se vselej najdejo posamezniki, ki prestopijo "mejo dobrega okusa". Sankcioniranje tega pa je zdravilo, ki je precej nevarnejše od bolezni. Brez svobode izražanja demokratično politično življenje ni mogoče, zato pomeni uvajanje deliktov, kot je politična nestrpnost, evidentno zmanjševanje stopnje svobode v družbi in s tem krepitev avtoritarnosti.

Kako v praksi poteka sankcioniranje "politične nestrpnosti"? Pod krinko zatiranja nestrpnosti se skriva težnja aktualnih političnih, ekonomskih in ideoloških centrov moči po izločanju tistih, ki bi lahko ogrozili njihove privilegije. Glede na instrumentaliziranost slovenskega sodstva in preostalih represivnih organov si lahko predstavljamo, kako bo potekal boj zoper "politično nestrpnost". Obravnava domnevnih tovrstnih "deliktov" bo odvisna predvsem od tega, kdo bodo njihovi storilci. Če bodo to "njihovi", bodo kaznovani, če pa bodo "naši", bo to označeno za legitimno politično kritiko.

Komur se zdi takšna projekcija razvoja dogodkov neutemeljena in tendenciozna, naj se spomni obsodbe publicista Boštjana M. Turka zaradi domnevne razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki jo je pred kratkim potrdilo višje sodišče. Gre za še eno v nebo vpijočo sramoto slovenskega sodstva, ki je obsodilo nekoga zgolj zato, ker je enemu od ljubljencev vladajoče nomenklature pokazal ogledalo, ko je razkrinkal njegovo zlagano domoljubje. Pri tem je sodišče v svoji razsodbi zapisal, da naj bi Turk prekoračil ''vsebinske okvire razprave oz. teme, o kateri poroča''.

Časopisna kolumna, ki po definiciji predpostavlja avtorjeve vrednostne sodbe o določenih posameznikih in pojavih, bi po mnenju sodnikov torej morala biti nekakšno "poročilo", za katero je predpisan neki "vsebinski okvir". To pomeni, da se jim niti ne sanja o temeljnih medijskih žanrih.

Očitno je vse, kar morajo znati, razlikovanje med "našimi" in "njihovimi", zato ne gre dvomiti, da se bo uvajanje verbalnega delikta po uveljavitvi sprememb medijskega zakonom samo še stopnjevalo.