Nogomet vs. football ali kdo bolj potrebuje Taylor Swift

Čeprav dan, ko je na sporedu Super Bowl, uradno ni državni praznik, vse okoli zaključka sezone NFL ustvarja vtis, da gre za največji praznik šovbiznisa. Da je ameriški šport hkrati tudi šov, že dolgo skrbi prav liga NFL, ki v polčas svojih finalnih tekem vsako leto umesti glasbeni nastop, t. i. half time show.

Letošnji niti ni bil tako spektakularen kot marsikateri pred njim, kajti vsa pozornost je bila usmerjena v trenutno največjo globalno glasbeno ikono Taylor Swift, ki je v svoji VIP loži stiskala pesti za svojega izbranca – igralca zmagovalne ekipe Travisa Kelceja.

Taylor Swift povzročila evforijo v ligi NFL

Vse od septembra lanskega leta, ko se je Taylor Swift prvič pojavila na tekmi ekipe iz Kansasa, je bilo jasno, da bo zaradi nje tekmovanje v ligi NFL dobilo drugo dimenzijo. Učinki se poznajo povsod.

Po izračunih organizacije APEX marketing naj bi se vrednost blagovne znamke lige NFL in ekipe Kansas City Chiefs povečala za kar 331 milijonov ameriških dolarjev. Liga NFL je še posebej navdušena nad dejstvom, da se je spremljanje ameriškega nogometa v ciljni skupini najstnic v ZDA povečalo za kar 53 odstotkov, v celotni ciljni skupini mladih, starih med 18 in 24 let, pa skupaj za 24 odstotkov.

Ameriška pop zvezdnica Taylor Swift je takole čestitala svojemu junaku Travisu Kelceju za zmago njegove ekipe iz Kansasa na letošnjem Super Bowlu, finalu lige ameriškega nogometa. Foto: Guliverimage

Seveda Taylor Swift ni niti prva niti zadnja ameriška celebrity, ki izkazuje navdušenje nad v Ameriki tako ali tako najbolj priljubljenim športom. Njena siceršnja globalna moč je razumljivo prinesla dodano vrednost tudi v NFL, tako kot bi ga v katerikoli drugi ameriški športni panogi, če bi si izbranca našla v katerem od drugih športov.

A ne gre samo za to, s čim se ukvarja njen fant. Liga NFL in celotna industrija, povezana z ameriškim nogometom, sta njen prihod na njeno prvo tekmo pričakali pripravljeni. Evforija, ki je zajela ameriško javnost, se je takoj poznala v vseh možnih statističnih in komercialnih oblikah. Ker takšen je ameriški šport oz. ameriški šovbiznis.

V Evropi radi pogledujemo čez lužo in - roko na srce - še posebej v povezavi z njihovo industrijo zabave, kamor sodi tudi šport, se lahko od Američanov veliko naučimo. Predvsem, kako se iti tudi športni posel, kako ustvariti več denarja, prodati več navijaške opreme, konec koncev kako dvigniti ceno vstopnic, medijskih pravic in še bi lahko našteval.

Ni naključje, da je povprečna cena prodane vstopnice za letošnji Super Bowl na črnem trgu zrasla na več kot devet tisoč ameriških dolarjev. Da ne omenjamo, koliko Američani na športnih dogodkih porabijo za hrano in pijačo. Ja, "mokre sanje" organizatorjev športnih dogodkov povsod izven ZDA.

Učinek, ki ga je Taylor Swift povzročila na ameriški nogomet, je preprost dokaz o komercializaciji ameriških športov, kjer sta spektakel in izkušnja obiskovalcev najpomembnejša. Gre za pričevanje o moči slavnih, ki dvigujejo status športnih dogodkov in jih spreminjajo v vključujoče kulturne pojave, ne samo v tekmovalne spektakle.

Kontrast s kulturo evropskih športov

V nasprotju z zabavno usmerjenim pristopom ameriških športov so evropski športi, zlasti nogomet, globoko zakoreninjeni v lokalnih skupnostih in kulturi navijačev. Strast evropskih navijačev je pogosto povezana z regionalno identiteto in lokalnim ponosom, klubi pa so simbol dediščine skupnosti. Žal ima ta strast pogosto tudi negativne plati, ki s samim športom nimajo nobene zveze.

Evforija in zvestoba navijačev beograjske Crvene zvezde je že legendarna. Foto: Reuters Zato je primerjava ameriškega športa z evropskim praktično nemogoča. Kot da ne gre za isto stvar. Navijaška strast, ki jo do svojega kluba gojimo v Evropi, pa tudi v Latinski Ameriki, je nekaj povsem drugega. Z razlogom jo mnogi imenujejo kar religija.

V evforiji ob proslavljanju uspehov se sicer kaj veliko ne razlikujemo. Zagotovo se ob razočaranjih in neizpolnjenih pričakovanjih. Bolečina, ki jo ob tem občutijo neameriški navijači, je tisto, kar šport pri nas dela tako močan in poseben. Te strasti v ZDA enostavno ne premorejo.

Evforija ni strast, tudi norija ne, ki jo lahko povzročijo zvezdniki kova Taylor Swift. Posnetki s košarkarskih tekem beograjskih klubov Partizana in Crvene zvezde v domači dvorani na tekmah Evrolige osupnejo marsikaterega Američana, vajenega blišča lige NBA. Ja, dva svetova, ki različno dojemata šport.

Tudi zato ne čudi, da je ideja o nogometni superligi, ki jo je poganjal denar ameriških investicijskih skladov, v Evropi naletela na tako prvinski odziv navijačev. Ni vse v denarju in blišču. Tudi ni vse v zmagah in lovorikah.

Verjetno bi tudi v Evropi doživeli večje zanimanje določenega dela javnosti, če bi si Taylor Swift za svojega spremljevalca denimo izbrala Kevina De Bruyneja. A zagotovo iz tega ne bi delali takšnega cirkusa, kot so ga naredili v ZDA.

Različnost nas bogati, tudi zato, da znamo bolj ceniti tisto, kar imamo, in spoštovati tisto, kar imajo drugi. Šport pa bo vedno igra. Na zmago, za slavo in za čast.

Siolov kolumnist Tomaž Ambrožič Foto: Siol.net