Napoved nove revolucije

Niti ni toliko pomembno, ali se z vsemi mogočimi predstavami o internetu stvari, umetni inteligenci, socialnih omrežjih danes in predvsem jutri strinjamo ali ne, dejstvo je, da je internet obrnil na glavo številne poslovne modele, uničil nekatere panoge in na drugi strani ustvaril nove.

Delitvena ekonomija, o kateri je danes toliko govora (Uber, Airbnb ipd.), je šele začetek, prava revolucija se bo začela, ko se bodo celo tradicionalne B2B-industrije digitalizirale.

Dejstvo je, da je internet obrnil na glavo številne poslovne modele, uničil ter na drugi strani ustvaril nove panoge. Foto: Thinkstock

Na drugi strani novica, ki si (neupravičeno) ni prislužila mesta v slovenskih medijih, razen kratkih zaznamkov v enem ali dveh dnevnih časopisih. Po enem letu obstoja so razpustili vladno medresorsko delovno skupino, ustanovljeno lanskega septembra s ciljem proučitve in predlaganja "rešitev za posodobitev predpisov s področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom" (beri: da se zakonodajno uredi področje delitvene ekonomije pri oddaji nepremičnin, Airbnb idr.).

Razlog za razpustitev: "medresorska delovna skupina v več točkah ni bila soglasna in zato znotraj nje ni bilo mogoče najti rešitev, ki bi vodile v posodobitev in omilitev predpisov" (99. seja Vlade RS, 1. 9. 2016).

Ko se birokrati spravijo v pogon

Za tiste, ki ste se – podobno kot sem se sam ob prvi omembi te novice – zmedli, naj poskusim pojasniti še z drugimi besedami: vlada in posamezni ministri so korektno lansko leto prepoznali potrebo po zakonodajni ureditvi (beri: poenostavitvi) področja delitvene ekonomije pri kratkoročnih najemih nepremičnin in, najbrž ob zavedanju zapletenosti naše zakonodaje, ustanovili medresorsko delovno skupino, ki naj bi našla rešitve.

In kaj so naredili javni uradniki (z davkoplačevalskim denarjem)? Sestali so se, predstavili vsak svoj vidik in težave z zapletenostjo zakonodaje (uh, tega pa res pred tem nismo vedeli), ugotovili, da ne morejo sestaviti konkretnih predlogov, in se razšli.  

Javni uradniki so se dobili, predstavili vsak svoj vidik in ugotovili, da ne morejo priti do konkretnih predlogov ter se razšli. Foto: Thinkstock

Si predstavljate takšno razmišljanje v podjetjih?

Drugače kot s popolno brezbrižnostjo, nezainteresiranostjo ter nerazumevanjem nalog in odgovornosti javne uprave si tega ne znam razložiti. Nepredstavljivo je, da bi v podjetju uprava ustanovila delovno skupino iz različnih oddelkov z nalogo najti ustrezno rešitev, ta pa bi po enem letu (!) prišla pred upravo in dejala: oprostite, ne gre, sistem (ki ga sami dnevno reproduciramo) tega ne dopušča. Pravilniki so preveč različni med seboj, na nekaterih področjih celo kontradiktorni. Pričakovanega odziva uprave ni treba omenjati.

Odziv naše vlade? Pogrešam sankcije, ki bi v teh primerih morale slediti in za katere bi si katerakoli vlada konec koncev tudi morala prizadevati, saj takšna birokratska pasivnost vpliva tudi na politično točkovanje.

Kot je mogoče razbrati, si posamezni ministri za spremembe močno prizadevajo, jih aktivno promovirajo in spodbujajo, ampak birokratsko kolesje se (na žalost) vrti po svoje.

Nepredstavljivo je, da bi v podjetju uprava ustanovila delovno skupino iz različnih oddelkov z nalogo najti ustrezno rešitev, ta pa bi po enem letu (!) prišla pred upravo in dejala: oprostite, ne gre. Foto: Thinkstock

Apel javnim uslužbencem: Svet je eden, svetova nista dva

Zato naj bo to apel vladnim uslužbencem: lepo bi bilo, da bi živeli v bolj ali manj podobni, in ne paralelni realnosti.

Realnosti, ki nam jo (pa če si tega želimo ali ne) narekujejo spremembe digitaliziranega sveta.

Realnosti, v kateri se spremembe merijo v mesecih (če ne celo tednih), ne letih ali celo desetletjih.

Realnosti, v kateri je obstoj novih platform delitvene ekonomije nekaj povsem običajnega, kar tudi pomeni, da to ni neka muha enodnevnica, ki bo jutri kar nekam čudežno izginila.

Ni potrebno, da smo vsi računalniški guruji, ne gre za to. Gre za sprejetje dejstva, da se zaradi novih tehnologij poslovni modeli in z njimi tudi družba korenito spreminjajo. Kako korenite bodo te spremembe, danes dejansko ne ve nihče. Jasno pa je, da se jim, če jih ne prepoznamo kot pomembne, tudi ne moremo učinkovito prilagajati (in primer delovanja medresorske vladne skupine kaže prav na to), kaj šele, da bi bili med tistimi, ki bodo te spremembe soustvarjali.

Kot je moč razbrati, si posamezni ministri za spremembe močno prizadevajo, jih aktivno promovirajo in spodbujajo, ampak birokratsko kolesje se (na žalost) vrti po svoje. Foto: Klemen Korenjak

"Še kar čakamo, da bo zmanjkalo kamnov"

Leta 2000 je nekdanji minister za nafto Savdske Arabije v intervjuju glede prihodnosti naftnega trga izjavil, "da se kamena doba ni končala zato, ker bi nam zmanjkalo kamnov. Podobno se naftna doba ne bo končala zato, ker nam bo zmanjkalo nafte." To so besede vladnega predstavnika države, v kateri naftni sektor predstavlja okrog 50 odstotkov BDP.

No, medtem bo, kot kaže, določen del naših vladnih uradnikov še kar čakal, da nam zmanjka kamnov.

Dr. Denis Mancevič je direktor za korporativno komuniciranje v SIJ.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.