Petek, 6. 12. 2024, 22.03
4 dni, 12 ur
Lucija Mulej: Klasični mediji, varuhi demokracije in resnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Se vam zdi, da ste neodvisni in avtonomni v svojih odločitvah? Ali sami določate okvirje lastnega mišljenja? Kdo ali kaj usmerja vaše misli in odločitve? Kdo je vaš "čarovnik" – tisti, ki poganja vašo notranjo magijo? Kdo ali kaj je vaše gorivo? Kje pridobivate informacije? Kje jih iščete?
Sodobni digitalni mediji skupaj s spletnimi družbenimi omrežji nosijo moč, ki bi jo zavidali celo največji mitološki čarovniki. Lahko ustvarijo iluzijo resničnosti, ločijo pomembno od nepomembnega, odvisno od okvirja in upoštevanja konteksta. V digitalni dobi, ko so novice dostopne z enim klikom, bi pričakovali, da bo takšen medij orodje razsvetljenja, most do resnice in razumskega dialoga. Je res?
Razlikovanje med algoritemskimi in klasičnimi mediji
Razlikovanje med digitalnimi oziroma algoritemskimi in klasičnimi mediji poročevalskega tipa je ključno za razumevanje vpliva, ki ga imajo mediji na naše dojemanje resničnosti. Algoritemski mediji oziroma digitalne platforme (Facebook, TikTok, YouTube, Spotify, Uber, eBay itn.) ne delujejo kot klasični mediji, saj ne prinašajo informacij na človeški in optimalno nevtralen način.
Čeprav se oba tipa medijev predstavljata kot prinašalca informacij, je njuna dinamika delovanja bistveno različna, prav tako njun vpliv na uporabnike. Etika, ki stoji za obema oblikama procesiranja in predstavljanja informacij, je popolnoma nasprotna. Zato jo je pred vstopom v novo leto ključno prepoznati, osvetliti in nanjo ponovno opozoriti.
Digitalni mediji, pogosto označeni kot algoritemski mediji, temeljijo na personalizaciji vsebin. S pomočjo algoritmov, ki temeljijo na analizi naših preteklih iskanj, klikov in interakcij, oblikujejo informacijsko okolje, ki je prilagojeno posamezniku. To morda daje vtis, da so vsebine bolj relevantne, a personalizacija vodi v zapiranje uporabnikov v tako imenovane informacijske mehurčke.
Ti mehurčki potrjujejo naša obstoječa prepričanja in nas odvračajo od soočanja z različnimi perspektivami. Ker je eden glavnih ciljev digitalnih medijev monetizacija naše pozornosti, algoritmi niso zasnovani z namenom obveščanja, temveč z namenom povečanja časa, ki ga preživimo na določeni platformi.
S tem se ohranja in povečuje naša angažiranost, pogosto na račun senzacionalističnih vsebin, ki vzbujajo strah, jezo in druga močna čustva. Takšna vsebina ni naključna – gre za premišljeno strategijo, ki temelji na razumevanju psiholoških mehanizmov uporabnikov.
Manipulacija resnice
Algoritemski mediji tako manipulirajo resnico, vendar to počnejo subtilno. Ne gre za neposredno laganje, temveč za selektivno predstavitev delnih resnic, ki so postavljene v kontekst, ta pa vodi do napačnih ali vnaprej pogojevanih sklepov. Na ta način ustvarjajo percepcijo, ki je pogosto daleč od objektivne resničnosti.
Klasični mediji poročevalskega tipa, kot so tisk, radio in televizija, pa tudi spletni portali, za katerimi stojijo profesionalne novinarske ekipe, delujejo drugače. Njihov pristop k poročanju je običajno bolj linearen, temelji na preverjanju dejstev in virov ter upoštevanju konteksta.
Čeprav imajo tudi klasični mediji svoje nagnjenosti in subjektivno presojo, so njihove uredniške prakse in strukture zasnovane tako, da zmanjšujejo možnost dezinformacij. Nasprotno od digitalnih medijev širšo javnost nagovarjajo brez personalizacije vsebin, kar omogoča razpravo o različnih perspektivah in zmanjšuje polarizacijo.
Pomembna razlika med obema vrstama medijev je tudi hitrost širjenja informacij. Digitalni mediji delujejo v realnem času, kar pomeni, da se novice in vsebine širijo brez dolgotrajnega preverjanja dejstev ali analize konteksta. Klasični mediji pa so časovno omejeni, kar omogoča bolj temeljito obdelavo informacij pred njihovo objavo.
Novinarska etika in demokracija
Klasični mediji imajo številne prednosti, ki jih v digitalni dobi pogosto spregledamo. Eden od najpomembnejših vidikov je njihova zavezanost k novinarski etiki. Praviloma se držijo načel preverjanja dejstev in virov, natančnosti in odgovornosti, kar zmanjšuje širjenje dezinformacij.
To pomeni, da je vsebina, ki jo prejmemo prek klasičnih medijev, običajno bolj kredibilna in zanesljiva. Poleg tega takšni mediji pogosto ponujajo poglobljeno obravnavo vsebin. Namesto hitrih, površinskih novic, značilnih za digitalne platforme, zagotavljajo analize, komentarje in reportaže, ki gledalcem in bralcem omogočajo boljše razumevanje konteksta ter širše slike dogodkov.
Še ena pomembna prednost klasičnih medijev je njihova vloga pri spodbujanju skupne identitete in javne razprave. Medtem ko algoritemski mediji pogosto polarizirajo občinstvo, klasični mediji ponujajo vsebine, ki so dostopne širši javnosti. To omogoča ustvarjanje skupnih izhodišč za pogovore in razprave, kar krepi družbeno povezanost ter zlasti odgovornost.
V tem kontekstu opravljajo vlogo varuha demokracije. Prek svojih raziskovalnih prispevkov izpostavljajo nepravilnosti, opozarjajo na zlorabe moči ter spodbujajo odgovornost politikov in institucij. Njihova uredniška neodvisnost v večini primerov omogoča objektivnejše poročanje v primerjavi z digitalnimi platformami, ki so pogosto podvržene komercialnim interesom.
Razumevanje teh razlik je ključno za ohranitev kritičnega mišljenja in sposobnosti samostojnega oblikovanja mnenj.
Algoritemski čarovnik ali mag
Ko pomislimo na črne mage, si jih običajno predstavljamo kot nenavadna človeška bitja, ki z zdravim razumom nimajo veliko skupnega. Da so shizofreni ali mejni, ki s svojimi ukanami in čarovnijami manipulirajo ljudi in svet okoli sebe, je obča nezavedna predstava.
In če povem, da imajo sodobni črni magi povsem običajno podobo? Da nosijo obleke, jedo in pijejo, se veselijo in žalostijo, sedijo za računalniki ter nam vsak dan servirajo poljudno magijo izza zaslonov pametnih telefonov in prenosnikov? Za algoritemskimi mediji stojijo ljudje, gre za zapis, ki ga sestavi človeško bitje, ki ni nevtralno ali nepristransko. Njihovi uroki niso vidni na prvi pogled; zato so toliko bolj učinkoviti.
Današnji "čarovniki" so elegantni, dostopni in prepričljivo prijazni. Nosijo maske nevtralnosti v zameno za pristno jasnost, medtem ko se za njimi skrivajo interesi kapitala in moči. Njihovi uroki so ustvarjanje strahu, manipulacija resnice, uokvirjanje (framing), pozornost in iluzija objektivnosti. Z naštetim nas algoritemski mediji razdvajajo in med ljudmi povečujejo razkol.
Črna magija negativnih novic priljubljen poslovni model digitalnih platform
Črna magija se pogosto povezuje z vzbujanjem negativnih čustev in energij, kjer so primarna čustva strah, jeza in zavist. Če berete spletne komentarje pod številnimi novicami, prispevki in podkasti, se podana mnenja ali stališča gostov, ki so jasna, enoznačna ali tvorna, negativizira.
Bullying, žalitve, verbalno nasilje, zmerjanje in poniževanje so želena delovanja, ki napajajo algoritme digitalnega prostora. Sledi nenehno iskanje novih odtenkov zgodb, kar privede do psiholoških in umskih zank: ljudje se s takšnimi interpretacijami in pogledi okužijo. Izgubijo nevtralnost presoje, neodvisnost in ustvarjalnost mišljenja ter padejo pod nadzor ustvarjenih, recikliranih, modificiranih in vnaprej preigranih realnosti.
Magija negativizma nastaja v čisti biokemiji možganov. Negativizem v digitalnih medijih ni le naključna izbira, temveč premišljena strategija, ki temelji na psihološki privlačnosti slabih novic. Kot poslovni model, ki izkorišča našo prirojeno psihološko nagnjenost k temu, da dajemo več pozornosti slabim informacijam kot dobrim (tako imenovan negativity bias), izrazito uspeva.
Posamezniki, ki redno spremljajo negativne medijske vsebine, pogosto občutijo večjo stopnjo anksioznosti in depresije. Ta fenomen, znan kot "sindrom zlobnega sveta" (mean world syndrome), ustvarja družbeno ozračje nezaupanja, polarizacije in apatije. Ko verjamemo, da so vsi politiki koruptivni, da so sosedje grožnja in da je prihodnost brezupna, se zapremo vase in prenehamo sodelovati pri oblikovanju skupnega dobrega.
Klasični mediji poročevalskega tipa nas ravno v teh primerih zavarujejo, saj jih novinarska etika usmerja v iskanje objektivnih zgodb, seveda ob zavedanju, da vsak piše skozi lastno prizmo danosti in profesionalizma.
Kako se zaščititi pred magijo pogojevanja?
Algoritemska sposobnost oblikovanja prepričanj, čustvenih odzivov in množičnih vedenjskih vzorcev privede do vprašanja, ali smo, podobno kot v črni magiji, izpostavljeni silam, ki skušajo v celoti nadzorovati našo zavest in dojemanje resničnosti.
Zdravorazumsko in kritično mišljenje je prvi ključ do osvoboditve. Ne gre le za preverjanje dejstev, temveč za poglobljeno razumevanje konteksta, motivov in mehanizmov, ki stojijo za informacijami, ter za iskanje profesionalizma v medijih.
Zadnji ključ pa je negovanje notranje tišine. Medijski hrup nas pogosto odvrača od lastnega notranjega glasu, ki je najzanesljivejši vir resnice. Resnica ni nekaj, kar najdemo zlahka – je proces, pot, iskanje ednine v množini in celote v delčku.
Za novo leto, za profesionalizem, za tvornost besed.
Izr. prof. dr. Lucija Mulej je sociologinja in antropologinja, ki v slovenskem prostoru utrjuje poslovno antropologijo. Razvila je metodologijo za proučevanje nevropsihoimunologije in psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti 4 Q (racionalne, čustvene, duhovne in fizične inteligence). V svojih knjigah raziskuje človeške svetove in duhovno dediščino s težnjo oblikovanja tvorne osebnosti ter s tem družbe.
