Lažna formula za uspeh: izobrazba = služba = denar = sreča

Posledice te krize se najbolj kažejo v delu, v službah, ki jih ljudje ne dobijo, pa čeprav si jih želijo. Tisti, ki jih imajo, pa se pritožujejo, da so premalo plačani, in spet drugi, da se od njih preveč zahteva. Še eno dejstvo, ki smo mu priča, pa je, da je vedno več ljudi depresivnih. Najpogosteje mladih.

Pa je resnično tako? Je vse zgoraj našteto resnično posledica le te šest let trajajoče gospodarske krize?

Izobrazba je le vstopnica za naprej Stvari niso tako preproste. Zato jih tudi ne bi smeli posploševati. Na začetku bi morali pogledati v svet današnjih mladih odraslih, ki je, hočeš nočeš, precej drugačen od prejšnjih generacij. Današnji mladi odrasli so veliko bolj navajeni, da imajo vse na dlani.

Velikokrat so oviti v vato staršev, še pri tridesetih ali štiridesetih živijo pri njih, saj jim ti plačajo vse račune in napolnijo hladilnik.

Po drugi strani smo priča velikemu medijskemu zavajanju. Vsako leto smo obdani s plakati različnih univerzitetnih programov, ki mladim sporočajo lažno formulo za uspeh: izobrazba = služba = denar = sreča. To pa je seveda ena velika laž. Izobrazba je namreč le vstopnica za naprej in sama po sebi ne prinaša prav ničesar! Pod to filozofijo so močno padli tudi starši, ki svojim otrokom govorijo, da če bodo izobraženi, bodo tudi bogati tako in drugače in bodo z lahkoto zasedli direktorske stolčke. Ob tem seveda pozabljajo, da morajo dobri direktorji, lastniki lastnih podjetij ali zaposleni, ki so na visokih položajih, delati največ in sprejemati zelo pomembne odločitve. Zavedati se morajo tudi, da jih je tja pripeljala dolga pot, polna ovir in padcev.

Smo zato študirali? Zelo veliko (seveda ne vsi) današnjih mladih in izobraženih odraslih ima v mislih, ko iščejo prve zaposlitve, da bodo dobili vrhunske položaje, vrhunsko plačo, delali le tisto, kar njim ustreza. Menijo, da zato, ker so študirani, ne bodo prinesli in odnesli kakšne skodelice kave ali prijeli za metlo, če bodo videli, da je v podjetju kaj umazano. Oni namreč niso zato študirali. Kaj šele, da bi na delovnem mestu ostali dlje od točno predpisanih ur ali postregli še kakšno stranko, ki je prišla minuto prepozno.

Paradoks Če odmislimo vse tiste pridne in zares delavne, imamo na drugi strani torej mlade odrasle, ki so brez idej ali pa zgolj ostanejo pri njih. Pogosto pravijo, da nimajo dela in ga niti ne morejo dobiti, na drugi strani pa imamo veliko težavo ravno z delavnostjo – delovnimi, pridnimi, entuziastičnimi zaposlenimi, ki si želijo delati. Opravka imamo z ljudmi, ki si v osnovi sploh ne želijo delati in se dela na tak ali drugačen način izogibajo. Seveda pa smo priča tudi vedno večjemu številu izkoriščanja bolniških.

Je delo sploh še vrednota? Ob tem se lahko vprašamo, kaj delamo narobe, kaj se je spremenilo. Kje so današnje vrednote? Je delo sploh še vrednota? So ljudje leni? Si ne želijo delati? Delajo vse, da jim ni treba delati? Dejstvo je, da je za marsikoga gospodarska kriza le dober izgovor!

Ob tem pa smo priča tudi vse večjemu številu depresivnih ljudi. Zavedati se moramo, da je eden izmed velikih vzrokov za depresijo prav nedelo. Delo namreč vpliva na samozavest, nas osmišlja, nam daje vrednost in zadovoljstvo.

Nevarne bližnjice Velika razlika med dobrimi in uspešnimi ljudmi tako prejšnjih generacij kot današnjih je, da so se oziroma se lotijo vsega, začnejo z marsičem in jih tega ni sram. Se bojujejo. Vedo, da je do cilja dolga pot, ki jo hodimo vsak dan. Kajti zavedajo se, da če je lahko nekdo resnično dober, mora poznati vse stopnice do uspeha. Kajti če pade, ve, kam pade, ve, kje je in kako se ponovno povzpeti. Tisti, ki se povzpnejo brez napora, ne poznajo sistema, zato se zlomijo in so neuspešni.

Ne spite na lovorikah, vsak dan se je treba dokazovati Za to, da dobimo delo in delamo to, kar delamo dobro, niso dovolj le ideje. Niti ni dovolj zgolj izobrazba. Če želimo, da rastemo in se razvijamo, moramo v to vlagati svojo energijo in čas. Moramo delati. Pa naj bo to delo v službi, ki si je želimo, urejanje vrtička ali pomivanje stranišč. Vse je delo, vse je častno in je del nas, predvsem pa je vsakršno delo nova izkušnja in nas bogati. V življenju tako na začetku srečamo delo, ki ni naš največji cilj, in skozi čas, s tveganjem, željo in vztrajnostjo, pridemo do tistega dela, ki nas zares osrečuje, kljub mnogim krivicam, ki se na tej poti dogajajo.

Največ pa je še vedno odvisno od nas samih. Kaj za nekaj, kar si želimo, zares naredimo, kako močno se potrudimo. Živimo namreč v času, kjer ni prostora za blefiranje in izmikanje, ampak se od ljudi resnično pričakujejo delavnost, znanje, kompetentnost in zanesljivost, ki pa jih moramo dokazovati vsakodnevno.

Na lovorikah ne moremo spati, saj je vsako jutro nov dan, ta dan pa prinaša tudi priložnosti za nova razmišljanja, dokazovanje, rast in razvoj. Vse to pa uspehe, ponos in osebno zadovoljstvo.