Kakšna je prihodnost poslušanja glasbe

Na moje veliko začudenje albuma ni bilo mogoče kupiti v klasičnih trgovinah. Tudi trgovini Müller in BigBang sta imeli album le naročen, rok dobave pa je bil neznan. Tako sem ga bil primoran naročiti iz tujine in sem ga dobil precej prej, kot je prišel v naše trgovine. Kmalu po razočaranju nad okretnostjo klasičnih trgovin s ploščami in ploščki mi je kolega predstavil glasbeno storitev Deezer, ki je bila takrat pri nas še precej neznana. V nekaj tednih uporabe storitve so se moje navade poslušanja glasbe popolnoma spremenile. Začel sem jo v glavnem poslušati na pametnem telefonu, predvajalniki mp3 so postali del preteklosti. Stalna povezanost z ogromnim glasbenim arhivom mi pomeni več kot zasebna shramba skladb. Začel sem iskati tudi druge podobne ponudnike ter se na koncu odločil za storitev Spotify. Ta sicer v Sloveniji ni na voljo, vendar je z malo truda mogoče legalno uporabljati njeno avstrijsko različico. Ludizem kot posel in promocijska strategija Ameriška glasbena zvezda Taylor Swift je ob koncu prejšnjega meseca izdala svoj novi album z naslovom 1989. V enem tednu je dosegel skoraj 1,3 milijona prodanih izvodov, kar je do zdaj uspelo le 18 albumom. Taylor Swift in njena založba pa so se odločili, da dajo albumu še dodaten trženjski pospešek. Nova plošča ne bo na voljo v internetnih glasbenih storitvah, kot sta Spotify in Deezer. V odnosu do Spotifya so šli celo korak dlje, iz njihovega glasbenega kataloga je pevka umaknila vso svojo diskografijo. Spotifyu je nasprotovalo že več glasbenikov, vendar je to prvi primer, da je tako vplivna glasbena osebnost umaknila vso svojo diskografijo. Glavni razlog za umik glasbe naj bi bilo nasprotovanje politiki plačevanja avtorskih pravic, saj naj bi Spotify glasbenikom plačeval premalo denarja. Pet evrov za tisoč predvajanj Spotify plačuje glasbenikom 70 odstotkov mesečnega denarnega toka, ki ga prinesejo naročnine in reklamni oglasi. V povprečju to pomeni nekje med 0,0048 in 0,0067 evra na posamezno predvajanje skladbe. Če se neka skladba predvaja tisočkrat, bo izvajalec v žep pospravil med pet in sedem evrov. Na prvi pogled to ne zveni veliko, vendar so ta mikroplačila Taylor Swift prinesla v preteklem letu 4,8 milijona evrov, ta številka pa naj bi se podvojila, če bi njena glasba ostala na voljo v internetni storitvi. Da je prek Spotifiya mogoče dobro zaslužiti, je nehote potrdil kar direktor založbe Big Machine, ki izdaja glasbo Taylor Swift, Scott Borchetta, ko je sporočil, da je Spotify za najnovejši singel Shake it off plačal založbi manj kot 400 tisoč evrov. No, pozabil je povedati, da je bila skladba poslušalcem storitve na voljo le dva meseca. Dodaten argument gospoda Borchette je bil, da so z umikom glasbe želeli zaščititi tudi Taylorine "super oboževalce". Srce se mu je namreč trgalo ob misli, da bi se takšni oboževalci slabo počutili, ko bi jih ob nakupu albuma kolegi spraševali, zakaj so ga kupili, če ga lahko poslušajo za drobiž na Spotifyu. Ta argument kaže na to, da je ves cirkus, povezan z umikom glasbe trenutno vroče pop zvezdnice, promocijska strategija, katere namen je razširiti število njenih občudovalcev in utrditi njihovo lojalnost za prihodnje komercialne podvige.

Med domačo glasbeno shrambo in radijskim programom Kljub kapricam trenutno najbolj popularne pop pevke pa imajo ponudniki glasbenih storitev svetlo prihodnost. Med storitvami, kot so YouTube, SoundCloud in Grooveshark, ki ponujajo poslušanje glasbe brezplačno, a glasbeniki dobijo za predvajano glasbo drobiž ali pa sploh nič.

Celo Google namerava nadgraditi portal YouTube tako, da bo ponujal plačljive storitve brez oglasov. Prav vloga urednikov, ki organizirajo glasbeno ponudbo, je pomembna dodana vrednost, ki zagotovi lojalnost naročnikov na internetno glasbo po željah.

Zastonjski spletni portal YouTube z množico piratskih različic skladb in druge videokrame bo ostal še vedno najbolj priljubljeno orodje za odkrivanje glasbe, ljubiteljsko uživanje v želeni zvrsti glasbe bodo zadovoljili internetni servisi, avdiofili in oboževalci posameznih glasbenikov pa bodo še naprej ponosni lastniki lepo urejenih domačih glasbenih shramb.

Slabosti majhnega trga Komercialna glasba je globalni posel. Nove tehnologije sicer omogočajo, da vsaj teoretično tudi glasbeniki z majhnih trgov in maloštevilnih kultur dosežejo slehernega poslušalca na zemeljski obli, a pridobiti milijone zvestih poslušalcev je ravno tako težko kot v obdobju gramofonskih plošč. Nove možnosti je treba izkoristiti za prilagoditev na drugačne navade poslušanja glasbe.

Slovenski glasbeni producent Denis Jašarević – Gramatik tako ponuja svojo glasbo brezplačno prek svoje spletne strani in programa BitTorrent, hkrati pa jo je mogoče kupiti v trgovinah in jo poslušati prek internetnih glasbenih storitev. Pojasnil je, da ponuja svojo glasbo tudi zastonj, "ker verjame, da bi večina v iskanju svojega glasbenega okusa v nasprotnem primeru obubožala".

Če nove tehnologije ustvarjalcem iz majhnih držav kljub vsemu ponujajo več priložnosti kot ovir, pa potrošniki v Sloveniji v primerjavi s poslušalci potrošniki v drugih večjih državah dobijo manj. Nekateri ponudniki internetnih storitev in lastniki avtorskih pravic se za tako majhne trge sploh ne zmenijo ali pa jih obravnavajo le, če jih lahko postrežejo v paketu skupaj z drugimi trgi v soseščini.

Tako marsikatere skladbe v Sloveniji ni mogoče legalno poslušati ali kupiti. Vprašanje je, ali je mogoče blago ukrasti (piratizirati), če to sploh ni na prodaj in če ne nastane škoda?