Kako trgamo gate (predvsem sebi)

Živimo v mentaliteti povišanega narcisizma, za katerega je značilno ravnovesje med tem, da se sami sebi zdimo neverjetno sposobni, in tem, da na tiho sumimo, da smo pod minimumom. Mogoče je čas, da pogledamo, kako življenje v takem okolju vpliva na politično-gospodarske odločitve.

Kolumni Zakaj smo najboljši na svetu? sem dodal tudi fotografijo iz začetka dvajsetega stoletja, ki prikazuje, kako slovenski izseljenec pride v Ameriko:

Fotografija je vrhunec narcisoidne podobe, saj, kot sem zapisal: "Kot vidite, Ameriki zadnji gumb visi na nitki, medtem ko je naš izseljenec popoln in s svojo prisotnostjo očitno dobesedno trga gate. Klobuk imperializma leži na tleh, v zastonjskem upanju, da bo naš rojak frcnil kak kovanček vanj. Takoj, ko ga je Striček Sam zagledal, je snel lovorov venec in ga ponižno izroča novemu vladarju sveta."

A to so daljni časi, porečete. Zdaj se ne odpravljamo v svet z mislijo, da smo nad njim; da nam preostali nekaj dolgujejo le zato, ker smo Slovenci. Zdaj načrtujemo in snujemo, zdaj imamo strategijo in vizijo.

Sprehodimo se torej skozi novejšo zgodovino. Jugoslavija Kakšen je bil naš položaj v Titovi Jugoslaviji? Vem, vsi so nas izkoriščali. Če ne bi bilo tistih južnjakov, bi bili druga Švica. To pišem brez cinizma; živel sem v tistih letih in navedel sem najpogostejšo razlago, ki je najbolj spodbujala odcepitev Slovenije.

Dokončno je spodbuditev opravil Milošević s svojimi grožnjami; če njega ne bi bilo, rezultat na referendumu ne bi bil tako visok.

Iz tistih let se spomnim človeka, ki je iz pritoževanja nad denarjem, ki nam odteka na Kosovo, prešel v opisovanje prizora, ki ga je tam videl – v napol podrti hiši brez uradne elektrike nov hladilnik Gorenje. Kaj pa oni to potrebujejo itd.

Naj povem tisto, česar gospod ni doumel sam: dajali smo posojila "južnjakom", da so jih zapravljali za neumnosti (za hladilnike Gorenje, aparate Iskra, Elanove smučke, sokove Fructal, Alpsko mleko, čevlje Alpina & Peko itd …). Posojali smo jim, da so lahko od nas kupovali.

Odcepitev Kakšen je bil gospodarski načrt samostojne Slovenije? Postali bomo odskočna deska Zahoda (torej nas!) za gospodarsko invazijo Balkana. Pokupili bomo vse, kar je pri njih vrednega in zavladali po ozemlju nekdanje Jugoslavije tako, kot se spodobi.

Slovenca, ki vstopa na trg nekdanje Jugoslavije, smo si torej predstavljali kot kerlca, ki trga gate. Skratka tako, kot je prikazano na zgornji fotografiji.

In imeli smo prav! Če se spomnim, kako so cenili nas in naše izdelke … Z roke bi nam jedli! Prva, Peterletova vlada je šla takoj v akcijo: izbrisani, zaplenjene varčevalne vloge, škandal za škandalom, sledila je polomijada po celotnem Balkanu.

Evropa Na srečo smo imeli načrt B: če nas Balkan ne razume in smo itak predobri zanj, bomo postali svetilnik združene Evrope! Vsi ti veliki narodi s svojimi stoletnimi tradicijami, imperiji in gospodarstvi bodo ob našem vstopu lahko le ponižno sklonili glave. V EU bomo torej vstopili odločno, gate se bodo trgale, skratka tako, kot smo prej v Ameriko in Jugoslavijo. Glejte fotografijo zgoraj.

Glej čudo, veliki imperiji niso sklonili glave in spet smo na poti, ki jo že dobro poznamo: polomijada. Nenadoma smo sebe zagledali kot kmete na šahovnici velikih sil in ni nam jasno, kako je to mogoče.

Upanje A upanje ostaja – saj lahko vstopimo še kam drugam, mar ne? Tako raste nasprotovanje EU (saj nas ni dostojno sprejela!), sploh Ameriki kot imperiju zahodnega sveta, slišimo hvalnice Rusiji, Putinu, celo Stalinu, "slovenska zunanja politika je proruska in ne proevropska …" (vir).

Očitno se pripravljamo na vstop v Rusko federacijo. Vstopili bomo – ah, saj že veste, kako! In veste, katero fotografijo morate pogledati.

Razlaga To, kar počnemo, je beganje narcisističnega in razvajenega mulca, ki teka sem in tja in se bo priklonil vsakemu, kjer upa na kraljevski sprejem. Tega pa kar ni in ni.

In ga tudi ne bo.

Če nas je iz Jugoslavije izgnal Miloševič in res ni bilo časa za strategijo, me je ob vstopu v EU šokirala odsotnost sleherne debate. Ne sanjarij, marveč pogovora o tem, kaj lahko storimo in kakšne so naše prednosti in slabosti. Slišali smo le narcisoidna onaniranja brez vdorov realnosti. Nič o strategiji majhne države, o naših malo prednostih in veliko slabostih. Zato je hrvaško kupovanje slovenskih podjetij taka bolečina našemu narcisizmu – saj smo stokrat boljši od njih! Kako je to mogoče?

Ker se iz zgodovine nismo ničesar naučili, je sto let stara fotografija še vedno aktualna. Ker vsakič mislimo, da se nam bo svet uklonil, ker smo taki carji. Tistemu, ki hoče z istim dejanjem venomer neuspešno nekaj doseči, v psihoterapiji pravijo nevrotik.

Medtem pa … Nacionalni interes obstaja, seveda, in ni le izgovor za ropanje lastnih sodržavljanov. Poglejte Nemce, kako dobro so zadnja desetletja igrali partijo. Okoli sebe so zbrali šibke države, predvsem na jugu, jim na veliko posojali, jih s tem privezali nase in na svoje izdelke. Nemčija je v EU postala to, kar je bila Slovenija v Jugoslaviji. Ni čudno, da se med njenim prebivalstvom že širijo govorice, da jih izkoriščamo.

Nismo mi mali Nemci, Nemci so Slovenci z načrtom.

Pogled na drugo stran Odložimo samohvale in poglejmo drugo plat narcisizma: kdo lahko razreši dvom, ali smo sploh zadosti dobri? Kdo drugi le, kot Oče ali Mati, ki nas sprejmeta za svoje in nam s tem priznata vrednost.

Nedavno sem bil na beograjskem knjižnem sejmu, katerega gost je bila Rusija. Ni manjkalo pravoslavne ikonografije in Putinovih fotografij. Po poročilih smo lahko spremljali demonstracije v Črni gori in ljudi, ki mahajo s Putinovimi fotografijami, medtem ko ga govornik proglasi za tistega, ki nas brani pred svetovnim satanizmom, karkoli že to pomeni. Na festival v Guči pride ogromno ljudi, tudi Slovencev, in letos je občinstvo najbolj kupovalo majice z naslednjimi junaki: Putin, Tito, Mihailović (vir).

Med turškimi volitvami smo lahko videli prizor iz Sarajeva, kjer so meščani korakali z Erdoganovimi fotografijami.

Pri nas so komentarji na portalu RTV pravi cvetober ljubiteljev Putina, čeprav smo Slovenci previdnejši in še ne korakamo z njegovimi fotografijami. Politiki pa se vsekakor silno radi fotografirajo z Angelo Merkel, kar ste gotovo že opazili.

Paradoks Zakaj narodi, ki so popek stvarstva in trgajo gate vsepovsod, kjer se pojavijo, ne zmorejo storiti drugega, kot nositi fotografije tujcev? To je druga, žalostna plat narcisizma. Ta sum, da smo povsem nesposobni in da potrebujemo gospodarja. Zato čakamo, kdo se bo pojavil na obzorju in h komu se bomo prilepili. Za koga se bomo borili, za koga umrli. Ubožčki vedno najdejo nekaj, česar ne razumejo, da lahko za tisto umrejo, je zapisal pisatelj Charles McCarry.

Izhod Celotnemu Balkanu ne bo šlo na bolje, dokler ne bomo doumeli, da imamo od vsega tega trganja gat še najbolj strgane svoje. Da so Putin, Merklova, Erdogan … tuji voditelji, ki imajo svoje načrte in nas v njih ni. Če pa smo, smo potrošno blago.

Spremembe bodo opazne šele, ko bomo ugotovili, da moramo najprej skrbeti za svoje gate in ne za tuje. Vem, to pomeni, da bi se morali dogovoriti in ne kot hlapci iskati kritja pri tujih gospodarjih. To je tako težko. Ste kdaj videli posnetke iz Švice, kako parodirajo s fotografijami tujih vladarjev? Tam še s svojimi ne.