Petek, 21. 7. 2023, 22.07
1 leto, 3 mesece
Branko Soban: Suicidalni turizem
Krimski most, ki Rusijo že pet let povezuje z okupiranim polotokom, postaja zelo nevarna, kaj nevarna, celo smrtonosna past za ruske turiste. V ponedeljkovem ukrajinskem napadu na ta strateško pomembni vojaški cilj sta namreč umrla zakonca iz Novega Oskola, mesta v obmejni belgorodski regiji. Alekseju Kuliku je bilo štirideset let, žena Natalija je bila štiri leta mlajša. Njuna štirinajstletna hči je bila ranjena v glavo in se zdravi v bolnišnici. Zdravniki pravijo, da bo preživela. Družina se je sredi vojne vihre odpravljala na počitnice na Krim. Politolog Stanislav Belkovski je to neverjetno rusko zanikanje vojne realnosti, ki ga Kremelj javno spodbuja, brez dlake na jeziku razglasil za suicidalni turizem.
Krim, kjer sem bil doslej že kar nekajkrat (pred rusko okupacijo kajpak), je gotovo en najbolj slikovitih in najzanimivejših predelov Evrope. Zaradi čudovite narave, krimski Tatari mu na primer pravijo Yeşil Ada (Zeleni otok), lepih plaž, carskih palač in vrtov in seveda burne zgodovine, ki močno spominja na zgodovino Balkana. Tudi Krim je namreč v preteklih stoletjih, če parafraziram Winstona Churchilla, ustvaril več zgodovine, kakor pa jo je lahko prebavil. Tu so nenehno divjale vojne, posledično pa tudi pokoli, deportacije, migracije. Danes se z dejstvom, da na Krimu živijo kot potomci tretje generacije tamkajšnjega prebivalstva, lahko pohvali samo še desetina Krimčanov. Vsi drugi so tam največ dve generaciji.
Razglednica s Krima iz leta 1910
Vhod v Azov, vstop v Had
Polotok je s svojim strateškim položajem sredi Črnega morja, ki je nekdaj omogočal nadzor kopenskih poti med Balkanom in Kitajsko, stoletja privabljal različne osvajalce. V nekdanji Kaffi, današnji Feodosiji, se je začenjala svilna pot. Sem so svojčas pluli Grki in Rimljani. Ena od razlag starogrških mitov na primer pravi, da je bil prehod v Azovsko morje pravzaprav vhod v Had. Turki so polotoku dali današnje ime. Kirim namreč v turščini pomeni trdnjava.
O Krimu je sanjal tudi Hitler, ki je trdil, da je polotok domovina tirolskih Nemcev. Ko ga je okupiral, ga je preimenoval v Gotenland. Po razpadu Sovjetske zveze je Krim postal sestavni del nove ukrajinske države, ki jo je med prvimi priznala tudi uradna Moskva. A leta 2014 ga je okupirala prav Rusija, ki je trdno prepričana, da je Krim njen od nekdaj. Natančneje od časov Katarine Velike, ki je Krim leta 1783 iztrgala Turkom. In polotok že takrat razglasila za Raj.
Opusteli raj
Z rusko okupacijo je ta raj seveda precej opustel, saj čez Ukrajino Rusom tja ni bilo več mogoče potovati. Novi most, ki je z 19 kilometri najdaljši v Evropi (stal je več kot štiri milijarde evrov), odprli pa so ga pred petimi leti, je potem sicer precej olajšal pretok blaga in tudi turistov. Toda z lansko brutalno agresijo na vso Ukrajino je ta ruski most, ki bi ga državi v miru lahko gradili in uporabljali skupaj, postal nadvse vabljiva vojaška tarča. Prvi resen napad se je zgodil oktobra lani, drugi v začetku tega tedna.
Krimski most je Rusijo stal več kot štiri milijarde evrov.
Kremelj je v preteklih letih v krimsko vrečo brez dna vložil več deset milijard evrov (v Rusiji denimo dvajset milijonov prebivalcev še vedno nima stranišča, a tovrstne naložbe v svoje ljudi uradne Moskve v glavnem ne zanimajo), toda turistov kljub neskončnim naložbam ni in ni. Plaže samevajo. Hoteli tudi. Po podatkih ruske spletne strani Ostrovok.ru rezervacije ruskih turistov na Krimu letos predstavljajo le odstotek. Še leta 2021 se je ta številka vrtela okrog 19 odstotkov. Strahoten padec. Sangadži Tarbajev, predsednik dumskega odbora za turizem, je nedolgo tega izjavil, da so krimski hoteli izgubili več kot 40 odstotkov svojih strank. Zato ruska vlada finančno pomaga hotelom na Krimu, ki ne odpuščajo zaposlenih. Tudi tistim hotelom, ki so zaradi pomanjkanja gostov morali zapreti vrata.
Na počitnice mimo grobišč
Da bi se izognili katastrofi, je Putinov režim že pred časom začel na široko propagirati počitnice na tem prelepem (okupiranem) koncu države. Počitnice na Krimu, od koder je le streljaj do frontne črte, so postale nekakšna državljanska dolžnost. In ker so zaradi finančne stiske mnogi hoteli močno popustili pri cenah, so se julija pred vstopom na most v Kerču res začele nabirati dolge kolone vozil. A predvsem zaradi poostrenega nadzora nad tem, kdo prihaja na Krim, ki traja in traja, in ne toliko zaradi morebitnega strašnega navala.
Putin je sodržavljanom svetoval, naj na Krim potujejo mimo "osvobojenih" mest Mariupol (na fotografiji), Berdjansk in Melitopol.
Ukrajinski ponedeljkov napad na most pri njegovem 145. nosilnem stebru se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, ko prometa tod praktično ni. Toda kljub dvema žrtvama Kremelj ni odsvetoval turističnih potovanj na Krim. Še več. Predsednik Vladimir Putin je, ne da bi trenil, predlagal, naj Rusi na Krim potujejo po kopnem. Po na novo zavzetih območjih. Torej mimo "osvobojenih" mest Mariupol, Berdjansk in Melitopol. Mimo množičnih grobišč, kjer leži na tisoče pobitih Ukrajincev. In le nekaj kilometrov od dosega ukrajinskih topov in raket. V resnici pravi "suicidalni turizem", ki v Rusiji zdaj dramatično narašča, kot cinično pravi Stanislav Belkovski.
In če po kopnem vendarle ne bi šlo, je minister za transport Vitalij Saveljev na Putinov ukaz turistom-kamikazam obljubil tudi prevoz z desantnimi ladjami. Na prevoze z vojaško aviacijo za zdaj na srečo še niso pomislili …
Tudi na oddihu je treba trpeti
Če bi bil veliki ruski satirik Mihail Zadornov še živ, bi v svojem znanem slogu gotovo vzkliknil: "Samo naš človek brez vsakršnih pomislekov potuje na Krim, ko tam divja vojna. Samo naši ljudje vozijo po mostu, čeprav dobro vedo, da nanje lahko prileti izstrelek. Ste kdaj videli Američane, da bi počitnikovali na minskih poljih? Seveda ne! Kajti Američani so seveda neumni …!" Znani ruski režiser Andrej Hržanovski, ki je že pred časom odšel iz Rusije, je v oceni dogajanja bistveno krajši in še odločnejši: "Na dlani je, da je ruski narod zaradi strašne propagande in nenehnega pranja možganov popolnoma oslepel …!"
Kakor da bi vsi gledali znani sovjetski film Bodi moj mož, ki ga je leta 1981 posnela Ala Surikova. Film sicer ne govori o počitnicah sredi vojne, toda njegovo sporočilo je kljub temu dovolj jasno: Brez muk ni počitnic! Sovjetski človek mora trpeti tudi takrat, ko je na oddihu … Zato je nekdo cinično predlagal, naj začne kremeljska nomenklatura že v kratkem organizirati družinske izlete v Doneško ljudsko republiko in v obkoljeni Bahmut …
Trojni zločin
Mihail Hodorkovski je tovrstne pozive k počitnicam na Krimu ocenil bistveno resneje. Vabilo državljanom, naj kljub vsemu vendarle odrinejo v prifrontno cono, je po njegovem zločin. Poziv, naj gredo na okupirano prifrontno območje, je dvojni zločin. In poziv, naj tja potujejo po cestah, po katerih ruska vojska oskrbuje svoje čete, je seveda trojni zločin. Hodorkovski je javno izrekel sožalje svojcem pobite družine iz Belgorode, Putin tega ni storil, in izrazil upanje, da bo ranjena deklica kmalu okrevala. Toda hkrati je seveda znova jasno opozoril, da je za to nepotrebno smrt na krimskem mostu kriv izključno Vladimir Putin. On je začel to vojno, on je okupiral tuje ozemlje in prav on svoje naivne državljane poziva, naj letujejo na okupiranem območju. V resnici pokvarjenost brez primere.
Kolumnist Siola Branko Soban