Mučenje ljudi je bilo nekdaj samoumevni in zakoniti del zasliševalnih postopkov, tudi na Slovenskem. 2. januarja 1776 pa je bilo v avstrijskih deželah in s tem tudi na Slovenskem mučenje odpravljeno.
V Avstriji, katere del smo bili dolga stoletja Slovenci, je bilo tako kot v drugih takratnih evropskih državah mučenje sestavni del zasliševanja osumljencev in obdolžencev.
Razsvetljenstvo proti mučenju
Številni avstrijski kazenski zakoniki (iz let 1356, 1498, 1507 …) so vsi urejali tudi mučenje ljudi oziroma predpisovali metode mučenja. Tudi na začetku vladavine cesarice Marije Terezije je bilo mučenje še vedno dovoljeno, in sicer kot pripomoček za doseganje resnice v hujših postopkih.
V 17. stoletju so razsvetljenci, na primer francoski enciklopedisti, začeli odločno nasprotovati mučenju. Nekateri vladarji so razsvetljencem prisluhnili. Tako je pruski kralj Frederik Veliki pod vplivom francoskega filozofa Voltaira leta 1740 prepovedal mučenje v kazenskih postopkih.
Nedolžni zaradi muk priznajo zločine, ki jih niso storili
V Avstriji je imel velike zasluge za odpravo mučenja zdravnik Ferdinand Edlen von Leber. Ta je postal tudi tako imenovani Folter Artz, zdravnik, ki je spremljal zdravstveno stanje ljudi po mučenju med zaslišanjem (glej: Journal of the Royal Society of Medicine, Folter Arzt: interrogation of prisoners in Austria in 1773).
Ugotovil je, da tudi nedolžni ljudje zaradi bolečin pri mučenju priznajo zločine, ki jih niso storili, po drugi strani pa številni pravi zločinci, ki imajo skoraj neobčutljiv živčni sistem, ne priznajo ničesar.
Mučenje in totalitarni režimi
Poleg von Leberja ima zasluge za odpravo mučenja v Avstriji tudi svetovalec cesarice Marije Terezije Joseph von Sonnenfels. Cesarica je tako nazadnje 2. januarja 1776 odpravila mučenje.
Seveda mučenje in trpinčenje ljudi ni nekaj, kar se je končalo leta 1776. Spomnimo se le totalitarnih režimov v 20. stoletju (fašizem, nacizem in komunizem), ki niso imeli nobenih zadržkov pri mučenju ljudi, tudi na Slovenskem.
Navidezno utapljanje
Metode mučenje pri zaslišanju, sicer veliko blažje kot pred stoletji, so na primer uporabljali Američani v Guantanamu. Spomnimo se metode waterboardinga, mučenja z navideznim utapljanjem, s katerim so zasliševali ljudi, ki so jih sumili terorizma. Države, ki dosledno izvajajo šeriatsko pravo, pa na primer kaznujejo ljudi tudi s sekanjem udov ali kamenjanjem do smrti.
0
