Torek, 1. 5. 2018, 20.01
5 let, 9 mesecev
Zračno in svetlo stanovanje v ljubljanskem Malem nebotičniku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,99
1
Stanovanje v Malem nebotičniku v Ljubljani je zasnovano s senzibilnostjo do zgodovine prostora in z mislijo na sodobne pogoje bivanja.
"Stanovanja v Malem nebotičniku, ki so ga zgradili leta 1932, so še vedno svetla in lepa, vendar pa sodobno življenje zahteva druge pogoje za bivanje," izhodišča oblikovalskega koncepta vogalnega domovanja pojasni arhitektka Eva Senekovič. Prej pregrajene prostore v več manjših so zato z rušitvijo predelnih sten povezali v krožno zasnovan tloris. Na tak način so stanovanje naredili zračno in fluidno.
Mali nebotičnik je bil zgrajen leta 1933 po načrtih Hermana Husa. Ob svojem nastanku je zgradba ponujala višji stanovanjski standard in prostorna stanovanja, ki še danes veljajo za kakovostna. Kljub temu obstoječa zasnova ni bila prilagojena današnjemu načinu bivanja. Prostori so bili v skladu s tistim časom funkcionalno ločeni in manjši, zato je bil eden od temeljnih posegov ob prenovi stanovanja, ki je nastalo v avtorstvu arhitektov Eve Senekovič in Žiga Ravnikarja, rušenje predelnih sten.Na ta način je nastalo zračno stanovanje, v katerem so okvir za njegovo sodobno zasnovo ponudili tudi izjemni pogledi na mesto ter preplet starega in novih intervencij.
V Malem nebotičniku je nastalo zračno in svetlo sodobno stanovanje, ki v novo strukturo senzibilno vpenja zgodovino prostora. Pri prenovi so ohranili izvirno stavbno pohištvo, keramično peč in hrastov parket v bivalnem delu.
Prenove interjerja, katerega velika kakovost so izjemni pogledi na Rožnik, Ferantov vrt in iz spalnice na stolpnico TR3, se je ustvarjalka lotila v soavtorstvu z arhitektom Žigo Ravnikarjem. Zasnovala sta interjer v umirjenih barvah, ki predstavlja anonimni ovoj, odprt za poživitev s poudarki, ki prostor naselijo med njegovo uporabo.
Izhodišče zasnove stanovanja je bilo tudi oblikovanje umirjenega, anonimnega ovoja, ki ga uporabnik dopolni z osebnimi predmeti in tako oblikuje njegovo končno podobo.
Pred prenovo neizkoriščeni del spalnice je zdaj postal delovni kot, ki je v svoji zasnovi fleksibilen. Delovna miza po potrebi namreč lahko postane tudi klop za branje, z nje pa se odpirajo lepi razgledi na mesto.
Ena od odlik stanovanja so tudi razgledi na mesto, ki jih omogoča.
Izvirno in sodobno pohištvo
V zasnovi stanovanja so se na njegovo zgodovino navezali z ohranitvijo nekaterih izvirnih elementov, med katerimi je tudi stavbno pohištvo. "Čeprav so bila okna v precej slabem stanju, smo se jih vseeno odločili obnoviti zaradi njihove kakovosti in spoštovanja do arhitekturne dediščine. Prenovili smo jih in tako obdržali. Želeli smo, da se ambient časa, v katerem je bila hiša zgrajena, začuti v stanovanju."
Vso notranjo opremo, ki zajema oblikovalske ikone, pohištvo iz druge roke in elemente s podpisom Ikea, so izbrali v sodelovanju med arhitektoma in uporabnikoma stanovanja.
Enako je bilo s hrastovim parketom. Med notranjimi elementi sta iz prejšnjega obdobja domovanja ostali tudi keramična peč ter lesena omarica, ki so jo pobrusili in naoljili ter tako osveženo postavili v predsobo. Ohranili so tudi obstoječi smrekov ladijski pod v spalnici, kjer so obnovili in zamenjali njegove dotrajane dele. Vse skupaj so pobrusili in naoljili z belim oljem.
Preplet sodobnih z retro kosi se nadaljuje tudi pri izbiri luči, ki so v stanovanje postavljanje precej fleksibilno in jih je tako mogoče prilagajati potrebam.
Preplet med novim in starim se nadaljuje pri drugi notranji opremi, stole za jedilno mizo so prav tako izbrali v tem duhu. Med njimi so klasiki – Kraljevi stoli, ob teh pa različni kosi iz druge roke, ki s svojim nastankom segajo v preteklost, kar predstavlja še eno navezovanje na širši kontekst stanovanja.
Sodobna intervencija v stanovanju so tudi tri dolge linije belih stenskih omar, umeščene v dnevni prostor, predsobo in spalnico. Tako je v primeru neuporabe kuhinje to mogoče skoraj v celoti skriti za lesena vrata.
Z dogajanjem v domovanju se z odpiranjem in zapiranjem stenskih omar dinamično spreminjajo tudi njegovi ambienti.
Med oblikovalskimi ikonami
V sodelovanju med arhitektoma in uporabnikoma so izbrali vse elemente notranje opreme, ki zajema tako oblikovalske ikone kot že omenjene kose iz druge roke in tudi pohištvo ter dodatke iz Ikee.
Napa se dviga iz kuhinjskega otoka s pritiskom na gumb.
Veliko je narejenega po naročilu. V prej neizkoriščenem delu spalnice je zdaj dolga lesena delovna miza, ki je hkrati tudi klop, na katero se je mogoče uleči ter na njej brati in uživati v razgledu, ki ga ponuja prostor. Arhitektka pravi, da je zaradi pogledov ven zanjo to celo najlepši del stanovanja.
Spalnica je bolj zaseben in mehek prostor. Obnovljen smrekov ladijski pod so ohranili še iz prejšnje različice domovanja, omare so narejene iz vezane plošče, poudarki v svetlejših tonih pa se v tem prostoru navezujejo na obstoječe materiale v stanovanju. Prav tako so pri oblikovanju želeli "poudariti materialnost, zato so povsod vidni robovi vezane plošče", pravi arhitektka Eva Senekovič.
Vgradne omare – bele linije, ki omogočajo različne scenarije
Sodobna intervencija v stanovanju so tudi tri dolge linije belih stenskih omar, ki se vijejo skozi dnevni prostor, predsobo in spalnico. V bivalnem delu te glede na potrebe uporabnikov omogočajo dinamično spreminjanje scenarijev.
V predsobi so servisni prostori: stranišče, pralnica in kopalnica, ki pa so skriti za belo linijo.
Kuhinjo tako v času njene neuporabe lahko skoraj popolnoma skrijejo za vrata omare, enako velja za knjižne police, ki so v drugem delu, pa tudi za televizijski in glasbeni kot. Z dogajanjem v domovanju se tako dinamično spreminjajo tudi njegovi ambienti.
Zbrušena in naoljena lesena omarica, zdaj postavljene v predsobi, je pohištvo, ki je ostalo še iz starega stanovanja.
Stenske omare v spalnici ponujajo veliko shranjevalnega prostora, medtem ko v predsobi v celoti prekrivajo servisni del. Kopalnica, pralnica in stranišče so tako v tem delu.
V kopalnici je na tleh teraco, ki nakazuje prvotno stanje servisnih prostorov, izbiro pojasni arhitektka. Stene so iz pralnega ometa.
1