Sobota, 14. 8. 2021, 11.04
2 leti, 6 mesecev
Laboratorij, po katerem bi imel skomine še Dr. NO
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Preden preidem na glavne akterje te reportaže, naj se navežem na naslov. Dr. NO je ime, ki ga mnogi dobro poznate. Pojavilo se je leta 1962 v prvem filmu iz serije o agentu Jamesu Bondu, še pred tem pa seveda v knjižni uspešnici Iana Fleminga (1958). Zlikovec, predvsem pa genialni znanstvenik, ki z znanostjo greni življenje marsikomu. Okoli sebe ima najboljše znanstvenike, najnaprednejše naprave in najmočnejšo željo zavladati svetu in vesolju. Nekaj pa je spregledal: če bi želel imeti res pravo moč v svojih rokah, bi predvsem moral razumeti naravo.
Zgolj en majhen del narave so tudi strele. Ta surova brezkompromisna moč, ki ubija, fascinira, straši, greni življenja, se ne pusti uloviti in še marsikaj. Da se ji da nadeti uzdo, nam je dokazal sogovornik Simon Podkoritnik, raziskovalec, vodja področja tehnologij in prenapetosti oddelka za visoke napetosti in elektrarne. Popeljal nas je v Laboratorij visoke napetosti in elektrarne Elektroinštituta Milan Vidmar, kjer je zaposlen. Njegovo področje se nerazdružljivo povezuje z omenjenim laboratorijem, saj se tu dogajajo vse raziskave in preizkusi, ki jih potrebujejo za lastne raziskave in potrebe naročnikov.
Že skoraj 60 let obratuje in vzbudi pozornost s svojo velikostjo (16,3 metra širine, 21,2 metra dolžine in 16,5 metra višine). Pravi laboratorijski monstrum! Tu generirajo najvišje napetosti (izmenične in enosmerne) v Sloveniji. Laboratorij je razdeljen na dva dela: na merilni del in za varnostnim steklom komandni prostor.
Ko si po naročilu namešaš strelo ...
»Nekoč smo velikost napetosti ugotavljali s krogelnimi iskrišči (t. i. navidezna stikala, ki so nastavljena na določeno razdaljo (napetost je premosorazmerna z razdaljo), kar pomeni, da z njimi nastavljajo točko proženja udarnega vala oziroma višino napetosti na stopnjo ‒ pri novejših udarnih generatorjih so to maksimalne vrednosti, v kolikor ne prožijo sami, ampak avtomatsko; op. p.), tu ustvariš homogeno električno polje, kakršnega lahko kontroliraš. Tako veš, pri kateri napetosti je prišlo do preskoka, če poznaš pogoje, kot so temperatura, vlaga in tlak. To je arhaičen primerek, ki pa se ga še vedno da uporabiti za potrditev, kako visoka je napetost,« pokaže sogovorec na napravo. »Danes se uporablja delilnike napetosti,« doda.
V prostoru je zagotovo za nas najbolj zanimiv poskus simulacije udara strele. To naredijo z dvema udarnima generatorjema, največji lahko generira do 2,4 megavolta. Za občutek: to je desettisočkrat več, kot jih ima vtičnica. »Treba je poudariti, da je to simulacija strele. Laboratorij je namenjen predvsem preizkušanju različnih vrst izolacije in ustreznem dimenzioniranju,« pojasni Podkoritnik.
Veliko projektov je namenjenih v pomoč industriji. Preizkušajo nove tipe izolacij in ugotavljajo stanje na terenu (udari strel in drugi prehodni pojavi povzročajo poškodbe in tudi preboje na transformatorjih, daljnovodnih izolatorjih, kablovodih ...). »V laboratoriju lahko preizkušamo z najvišjimi napetostmi v Sloveniji. Kratkotrajne prenapetosti, kot je udar strele, lahko povzročijo porušitev izolacije ali preboj. Naša naloga je tudi opazovati, kako se skozi leta izolacija stara, in jo pravočasno zamenjati. S temi meritvami dokazuješ, da je naprava sposobna te prenapetosti ustrezno prenesti v času, ko se te dejansko pojavijo. Del tega laboratorija je tudi mobilni laboratorij. Mobilno enoto uporabljamo za preizkušanje različnih vrst izolacij. Z mobilnim laboratorijem lahko generiramo najvišje napetosti, vse do 320 kilovoltov, takšne s katerimi pokrijemo vse električne naprave z obratovalno napetostjo do 400 kilovoltov. Nazadnje smo bili v Srbiji, kjer smo opravili projekt preizkušanja 220-kilovoltnih kablov, transformatorjev in GIS-naprav za kitajsko podjetje,« nas odpelje na dvorišče in pokaže na tovornjak, kjer je ogromen laboratorij na kolesih, zakrinkan s posebnimi drsečimi ponjavami.
Vrnili smo se v laboratorij, kjer nam je Simon Podkoritnik s sodelavci demonstriral poskus z udarnim generatorjem, ki ima 12 stopenj – vsaka stopnja je sposobna generirati 100 kilovoltov, vsota vseh je izvor na vrhu (posebna konstrukcija zgornjega dela udarnega generatorja, prek katerega se spelje vezico na preizkušanca, v našem primeru steklen izolator). Doletel ga je vpliv soli, saj je lociran ob morju, sol ga je poškodovala. Simulirali smo udar strele, da bi ugotovili, ali bo prišlo do preskoka. Osnovni namen preizkusa je poiskati višino prebojne napetosti in tudi mesto preboja.
»Tehnika visoke napetosti je izredno kompleksen naravni pojav. Veliko se da opisati z matematiko, s teorijami ..., vendar si s poskusi v laboratoriju pomagamo in marsikaj poenostavimo, ko simuliramo naravne pojave. Tako dejansko vidimo, kako nekaj v električnem omrežju in okolju na prostem poteka. Od najmanjšega gospodinjskega aparata do velikih in kompleksnih energijskih naprav za industrijo je najprej potrebno vse preizkusiti, preden se to lahko uporablja. Zato obstajajo standardi, to so merila oz. minimalne zahteve, ki jih mora vsaka naprava in tudi postopki preizkusov izpolnjevati,« nam še bolj razkrije, kako nekje v ozadju potekajo povsem resne znanstvene raziskave, na katere nikoli ne pomislimo, ko pritisnemo na tipko za vklop kavomata in s skodelico dišeče kave s strahospoštovanjem opazujemo ples divjih strel na nevihtnem nebu.
Tudi pri Telekomu so pomislili na vas: uporabniki mobilnih in fiksnih storitev Telekoma Slovenije se lahko naročijo na brezplačno storitev Strela alarm. O možnih udarih strel na vaši lokaciji boste pravočasno obveščeni prek SMS-a.
Kako se naročite na SMS-storitev Strela ALARM?
Pošljite SMS s ključno besedo STRELA (presledek) in svojim uporabniškim imenom za fiksne storitve na številko 041 145 000.
Primer: STRELA novakjan na 041 145 000
Lahko pa si postopek naročanja ogledate v kratki videoanimaciji.
