Digitalizacija izboljšuje proizvodnjo, kakovost in sledljivost ter spreminja zahteve in pričakovanja delovnih mest, a to delavcev ne ogroža, temveč jim zagotavlja nove priložnosti, so prepričani v družbi Hidria, ki se lahko pohvali z zadovoljstvom zelo zahtevnih naročnikov.
Kdo bi si pred 50 leti mislil, da bo družba, ki je takrat nastala na podlagi (nezaželenega) dela proizvodnje nekdanjih obratov Iskre v Železnikih, postala, kot si radi rečejo, "slovenska globalna korporacija".
Roboti niso grožnja za delovna mesta, temveč priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo.
Do tega naziva so vsekakor upravičeni, ker so med njihovimi naročniki znana velika imena avtomobilske industrije, ob več svojih obratih na zahodu in severozahodu Slovenije pa imajo tudi obrate zunaj Slovenije in celo Evrope.
"Videti je kot kemični svinčnik, a gre za zelo pomemben gradnik dizelskega motorja, ki je nepogrešljiv za njegovo delovanje. V njem je ogromno senzorike, elektronike in pameti, pripomore pa k manjši porabi goriva in je zato tudi prijazen do okolja. Za ta svoj sistem za hladen zagon dizelskega motorja s senzorjem tlaka Optymus PSG smo leta 2016 dobili tudi zlato priznanje za najboljšo inovacijo v kategoriji Zelene tehnologije. Podelilo nam ga je Združenje evropskih avtomobilskih dobaviteljev CLEPA, Hidria pa je v konkurenci premagala veliko večja tekmeca, francoski Valeo na drugem in nemško korporacijo Bosch na tretjem mestu," nam v prostorih spodnjeidrijskega obrata razkaže Hidriin komunikacijski strokovnjak Erik Blatnik.
V Hidrii so razvili več generacij sistema za hladen zagon dizelskega motorja.
S ponosom poudari, da so vsi njihovi dosežki sad ogromno znanja, dolgoletnih prizadevanj in znatnih sredstev: "Sodelovali smo s partnerji, a je to vendarle naš izum, naš uspeh."
Obrat v Tolminu, kjer izdelujejo inovativne sisteme za hladen zagon sodobnih zelenih dizelskih vozil, opisuje kot vrhunec digitalizacije v podjetju: "Ta naš obrat je popolnoma avtomatiziran, digitaliziran, zares proizvodnja 4.0, edinstvena na svetu."
Iz Spodnje Idrije v dizelske motorje avtomobilov koncerna Volkswagen
Tudi v Spodnji Idriji je v vseh korakih njihovega delovanja digitalizacija močno vpeta. "Izkoristimo vsako novo tehnologijo, smo v koraku s časom in tudi sooblikujemo te tehnologije in njihov razvoj," še pove Blatnik. "To so prepoznali naši številni zahtevni, a vendarle zadovoljni naročniki in partnerji, med katere spadajo Audi, BMW, Maserati, Mercedes, Porsche, Volkswagen, skupina Stellantis, nekdanji PSA, ki zajema Peugeot, Citroen, Opel ..."
"Smo v koraku s časom in tudi sooblikujemo te tehnologije in njihov razvoj."
A čeprav ima digitalizacija ključno vlogo, se zavedajo, da mozaik njihovega uspeha oblikujejo tudi zaposleni: "V industriji 4.0 sta za uspeh potrebni zelo visoka izobrazba in usposobljenost."
Mozaik uspeha oblikujejo zaposleni.
Digitalizacija ni samo robotizacija proizvodnje. Ali roboti odžirajo tradicionalna delovna mesta v proizvodnji? "Roboti in digitalizacija nasploh spreminjajo delovna mesta, a še vedno potrebujemo delavce v proizvodnji. Razlika je, da morajo zdaj imeti dodatna znanja in veščine ter biti dojemljivi za nove tehnologije," nam odgovori Blatnik.
Delavci v digitalizirani proizvodnji morajo biti dojemljivi za nove tehnologije
Rutinska delovna mesta izginjajo, nadomeščajo jih nova, ki imajo višje zahteve po specializiranih znanjih in veščinah, a zato tudi večjo dodano vrednost.
"V industriji 4.0 sta za uspeh potrebni zelo visoka izobrazba in usposobljenost."
"Pri nas je tehnologija na najvišji ravni z Industrijo 4.0, zato morajo zaposleni vzdrževati korak s časom. Na prvi pogled je morda videti kot breme, a so takšna delovna mesta izziv in odlična priložnost, saj ustvarjajo večjo dodano vrednost in s tem večje zadovoljstvo zaposlenih in njihovo karierno uspešnost."
Strokovnjak za mehanske meritve Matic Grošelj
Pri nadzoru mehanske in kemične kakovosti, tako pri vhodnih elementih in surovinah kot tudi končnih produktih, izkoriščajo informacijske in komunikacijske tehnologije za boljšo preglednost in odzivnost.
Rutinska delovna mesta izginjajo, nadomeščajo jih nova, ki imajo višje zahteve po specializiranih znanjih in veščinah, a zato tudi večjo dodano vrednost.
"V kratkem času se s temeljitimi meritvami ustvari velika količina podatkov. Zahvaljujoč informacijskim tehnologijam so ti takoj prikazani v pregledni podobi, ki skupaj z zanesljivimi komunikacijami omogoča takojšnje ukrepanje v primeru morebitnih odstopanj ali nepravilnosti, s tem pa tudi preprečevanje škode ali izpadov v proizvodnji," nam v laboratoriju za kemijske analize pove Mirjam Prosenc, strokovnjakinja za kemijske meritve.
Strokovnjakinja za kemijske meritve Mirjam Prosenc
Napredna vizualizacija pa je eden od stebrov nadaljnje digitalizacije v Hidrii. Z uporabo mešane resničnosti, kjer se v istem kadru prikazuje realna slika in računalniško ustvarjena nadgradnja, dosegajo boljšo in hitrejšo povezanost sodelavcev, lažji in hitrejši dostop do dokumentacije in, ker ni več potrebe po vzdrževanju tiskanih izvodov, tudi optimizacijo arhiviranja in izrabe delovnega časa.
Napredna vizualizacija pa je eden od stebrov nadaljnje digitalizacije.
Eden od primerov uporabe je interaktivni dostop do navodil za uporabljeno napravo, je pokazala Gaja Žumer, vodja laboratorija za digitalne tehnologije v družbi Sieva, ki je rezultat skupnega prizadevanja akademskega okolja in gospodarstva za razvoj in pospeševanje novih tehnologij v gospodarstvu.
Gaja Žumer, vodja Laboratorija za digitalne tehnologije v družbi Sieva
Mešana resničnost pa lahko bistveno pospeši delo pri uvajanju prototipov, saj omogoča preskok nekaterih postopkov in opravkov v primerjavi s tradicionalno uvedbo prototipov, kakovost in količina informacij in vizualizacije pa sta ob tem celo boljši, je še pojasnila.
Vse digitalne komponente posameznih faz delovanja podjetja povezuje celovit informacijski sistem. "Oblikovali smo odlično ekipo informatikov, učinkovito in varno okolje, ki sproti uvaja vse novosti," je povedal direktor informacijskih tehnologij in digitalizacije Boštjan Tušar. "Naših 18 informatikov podpira vsak korak v poslovanju podjetja. Samo v proizvodnji je več kot 350 računalnikov, povezanih v učinkovito omrežje."
Direktor informacijskih tehnologij in digitalizacije Boštjan Tušar
Kako se začne pot do uspešne digitalizacije podjetja, smo vprašali prvega moža digitalizacije v Hidrii. "Najprej je treba opredeliti potrebe, vedeti, da delamo prave stvari s pravim namenom. Tehnologij je vedno več in je zato umetnost izbrati prave in jih podkrepiti z najustreznejšo programsko podporo."
"Tehnologij je vedno več in je zato umetnost izbrati prave in jih podkrepiti z najustreznejšo programsko podporo."
Za delo globalnega podjetja so izjemno pomembne tudi komunikacijske tehnologije, tako tiste, ki zagotavljajo povezanost na sami lokaciji, kot tudi tiste, ki zagotavljajo zanesljiv in odziven prenos podatkov med drugimi lokacijami ter z naročniki in vsemi drugimi, vpletenimi v poslovanje.
Informacijski sistem povezuje vse digitalne komponente posameznih faz delovanja podjetja.
"Poslujemo mednarodno in imamo obrate po vsem svetu, zato so za nas pomembna robustna in prepustna omrežja. Vse svoje obrate smo pokrili z brezžičnimi povezavami WiFi šeste generacije, pomembne so seveda tudi globalne povezave."
Ali bodo lahko izkoristili obete prihajajočih mobilnih omrežij pete generacije? "Težava 5G je, da še vedno ni dovolj terminalne opreme. Vse svoje potrebe za zdaj pokrivamo z obstoječimi komunikacijskimi tehnologijami, zato v tem trenutku še ne vidimo priložnosti za izkoriščanje vseh prednosti, ki jih ta tehnologija nedvomno prinaša," meni Tušar.
Utrinek iz Hidrijinega obrata
Ni pa dvoma, da bodo glavne prednosti omrežij 5G, to so velika zmogljivost podatkovnega prenosa in predvsem zelo majhne zakasnitve, prišle do izraza pri pretoku slike v najvišji mogoči ločljivosti.
Kako bodo svojo digitalnost razvijali naslednjih pet let, smo vprašali. "Informatiki pri tehnologijah običajno vidimo malo naprej, upam si napovedati, da se bo predvsem širila gostota naprav v našem okolju, vedno več bo informacij, prikazovanja, povezovanja, nadzora in vedno bolj bo treba skrbeti za računalniško varnost," je prepričan Tušar.
Meni namreč, da "z informacijsko varnostjo ne bo nič boljše, samo slabše bo, vedno več bo groženj", in zato svari, da bomo zagotavljanju računalniške varnosti morali vsi namenjati več pozornosti.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.