Sobota, 17. 4. 2021, 14.10
2 leti, 11 mesecev
Pot v samostojnost slovenske države
"Vrčka" so tako dobro skrili, da ga agresorju ni uspelo najti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,78
11
Krak helikopterja Vrček, ki je pisal zanimivo epizodo slovenske osamosvojitvene vojne.
Helikopter Mi-8 je eden od najpogostejših v svetovnem merilu, toda tisti, katerega krak je od prejšnjega meseca na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki, je imel zanimivo zgodbo v desetdnevni slovenski osamosvojitveni vojni.
Tretji julij 1991, vas Hrastje - Mota, približno dva kilometra jugovzhodno od Radencev. Posadka helikopterja Mi-8 jugoslovanskega vojnega letalstva je zapustila plovilo, ki se je tik pred tem poškodovalo pri pristanku v bližini vasi.
Transportna različica helikopterja ima prostor za 28 ljudi.
Pripadniki slovenske teritorialne obrambe niso čakali križem rok in so nemudoma poskrbeli, da ta helikopter ne bo nikoli več poletel za agresorja. Najprej so ga dokončno onesposobili s tem, da so mu sneli eliso in še nekaj delov, nato pa so ga skupaj s člani aerokluba Murska Sobota odpeljali po cesti do skrivališča v gozdičku ob murskosoboškem letališču. Pred prevozom so ga še barvito porisali s slovenskimi oznakami in mu nadeli ljubkovalno ime – Vrček.
Pripadniki slovenske teritorialne obrambe so poškodovani in zapuščeni helikopter jugoslovanske vojske najprej onesposobili in nato še popisali in porisali s slovenskimi oznakami.
Vrček je moral zapustiti Slovenijo
Akcija premestitve in skrivanja helikopterja je bila očitno zelo uspešna, saj jugoslovanska vojska kljub obsežnemu iskanju Vrčkovega skrivališča ni nikoli odkrila. Vrček je do konca sovražnosti jugoslovanske vojske ostal v varnem zavetju, a na koncu le ni ostal na slovenskih tleh.
Vrčka so med osamosvojitveno vojno prepeljali v bližino letališča v Murski Soboti, kjer je ostal varno skrit pred agresorsko jugoslovansko vojsko.
Skladno z določili brionskega sporazuma, ki je med drugim opredeljeval tudi vrnitev zaplenjenega orožja jugoslovanski vojski , so namreč helikopter vrnili jugoslovanski vojski, a brez delov, ki so jih tistega tretjega julija sneli z njega.
Trideseti obletnici rojstva samostojne Slovenije v čast
Aeroklub Murska Sobota je za desetmetrsko eliso skrbel skoraj tri desetletja, pred letošnjo okroglo obletnico osamosvojitve Slovenije pa so jo sklenili podariti Parku vojaške zgodovine v Pivki. Družba Slovenski državni gozdovi je prejšnji mesec poskrbela za prevoz kraka elise v njen novi in trajni dom. V Parku so ta logistični projekt poimenovali kar po vojaško – "operacija Elisa".
Krak Vrčkove elise dela družbo drugemu helikoperju istega modela.
Čeprav je Vrček zapustil Slovenijo, njegovi elisi, ki je v Pivko prišla iz Prekmurja, družbo dela "bratranec", ki je prišel z evropskega severa. V letu 2019 sta namreč Vojaški muzej Slovenske vojske in Park vojaške zgodovine v okviru medmuzejske izmenjave z Muzejem poljske vojske pridobila helikopter Mi-8, ki je bil konec novembra 2019 prepeljan v Pivko.
Razvijali so ga v šestdesetih letih 20. stoletja
Helikopter Mi-8 je eden od najpomembnejših transportnih helikopterjev na svetu. Začel je nastajati za jurišne in transportne namene v takratni Sovjetski zvezi pred približno 60 leti.
Njegov prototip, takrat še enomotorni, je prvič poletel julija 1961, dvomotorni pa septembra 1962. Javnosti so ga prvič pokazali leta 1965 na letalskem sejmu na letališču Le Bourget pri Parizu.
Vojaški muzej Slovenske vojske in Park vojaške zgodovine sta v okviru medmuzejske izmenjave z Muzejem poljske vojske pridobila helikopter Mi-8, ki je bil konec novembra 2019 prepeljan v Pivko, je pojasnil direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.
Zelo razširjen, proizvajajo ga še danes
Proizvajajo ga še vedno tudi danes, tudi v različici Mi-14, ki zmore pristajanje na vodi. Po nekaterih ocenah so jih (v več različicah) proizvedli več kot 17 tisoč, letijo pa v vojaških in policijskih enotah ter v flotah komercialnih podjetij v približno 80 državah.
Strop pilotske kabine helikopterja Mi-8
Skupaj z rotorjem helikopter Mi-8 meri več kot 25 metrov v dolžino, njegova višina pa presega 5,6 metra. Dosegal je hitrosti do 250 kilometrov na uro in razdaljo do 700 kilometrov, med poletom pa se lahko povzpne na 4.500 metrov višine. Sprva je imel glavni rotor štiri krake, potem so mu dodali še enega.
Helikopter Mi-8 dosega hitrosti do 250 kilometrov na uro in razdaljo do 700 kilometrov, med poletom pa se lahko povzpne na 4.500 metrov višine.
Različice za številne namene
Helikopter brez potnikov in tovora tehta slabih sedem ton. Prepelje lahko do 28 vojakov ali štiri tone tovora. Med raznimi izvedbami je tudi sanitetna, ki lahko zagotovi polno medicinsko oskrbo za 12 ranjencev – tri sanitetne helikopterje
Helikopter Mil Mi-8 so prirejali za različne namene, tako se je med slovensko osamosvojitveno vojno pojavljal tudi v različici za reševalne prevoze.
Mi-8 je pred petimi desetletji uporabljala tudi avto-moto zveza nekdanje skupne države za reševanje težje poškodovanih v prometnih nesrečah.
Helikopter Mil Mi-8 so začeli razvijati pred polnimi šestimi desetletji in ga še danes proizvajajo v dveh tovarnah v Rusiji.
Omeniti je treba tudi gasilsko izvedbo, ki ima sod z volumnom dva tisoč litrov vode, in salonsko, kjer je poudarek na zagotavljanju udobja majhnega števila potnikov.
Pogosto prisoten v napadih jugoslovanske armade
Helikopter poganjata dva turbo motorja z močjo po 1.500 "konjskih moči", kar je malo več kot 1.100 kilowattov. Cenijo ga tudi, ker je usposabljanje zanj razmeroma preprosto.
Strokovni vodja Parka vojaške zgodovine Pivka Boštjan Kurent na pilotskem sedežu helikopterja Mi-8
V obdobju vojaških delovanj ob razpadu nekdanje Jugoslavije je jugoslovanska armada intenzivno uporabljala svoje helikopterje Mi-8. Trije so bili zrušeni, več jih bilo poškodovanih s streli pohotnega orožja, poleg tega, ki so ga odvzele enote slovenske teritorialne obrambe, pa so enega zajele tudi hrvaške enote.
Končna usoda Vrčka nam ni znana, pomemben del helikopterja in z njim povezani delček zgodovine nastajanja samostojne slovenske države pa sta vendarle dočakala častni epilog skupaj z drugimi koščki slovenske vojaške dediščine.
Preberite še:
11