SiolNET. Digisvet Novice
5,42

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V to odmaknjeno cerkev so pred dnevi zaprli zločinca najredkejše vrste

5,42

termometer

Cerkev Antarktika
Foto: Wikimedia Commons

Cerkev Svete trojice na Otoku kralja Georgea, ki je približno 120 kilometrov oddaljen od obale Antarktike, je sredi meseca za deset dni postala zasilen pripor za ruskega inženirja Sergeja Savickega, ta je v raziskovalni bazi Bellinghausen poskusil umoriti sodelavca. Gre za enega od najbolj eksotičnih zločinov, saj je dozdajšnje tovrstne incidente na Antarktiki mogoče prešteti na prste ene roke. Dogodek je ponudil tudi edinstven vpogled v obravnavo najresnejših kaznivih dejanj na dnu sveta.

Kaj se je zgodilo na Antarktiki?

Štiriinpetdesetletni inženir Sergej Savicki je 9. oktobra po šestih mesecih prepiranja izgubil živce in v prsni koš večkrat zabodel 52-letnega Olega Beloguzovega, sodelavca v raziskovalni postaji Bellinghausen, je pred dnevi poročala ruska tiskovna agencija Interfax. 

Stalno bazo Bellinghausen, kjer živijo ruski znanstveniki in podporno osebje, je leta 1968 na Otoku kralja Georgea vzpostavila raziskovalna odprava Sovjetske zveze.  Stalno bazo Bellinghausen, kjer živijo ruski znanstveniki in podporno osebje, je leta 1968 na Otoku kralja Georgea vzpostavila raziskovalna odprava Sovjetske zveze.  Foto: Wikimedia Commons

Incident se je po poročanju ruskih medijev zgodil zato, ker naj bi Beloguzov po dolgotrajnem izzivanju in provociranju, v katerem sta sodelovala oba moška, Savickemu predlagal, da zapleše na mizi.

Savicki je izgubil razsodnost in sodelavca je napadel z ostrim predmetom. Oba sta bila tudi pod vplivom alkohola, saj je ruska baza dobro založena z vodko. 

Ledena gora 2 Digisvet Ob obali Antarktike odkrili izredno nenavadno gmoto ledu

Beg bi ga najverjetneje stal življenje

Hudo poškodovanega Beloguzova so nemudoma prepeljali v bolnišnico v Čile, kjer so mu zdravniki s hitrim posegom rešili življenje. Savicki se je medtem sam predal poveljniku postaje Bellinghausen.

Druge izbire pravzaprav ni imel, saj na Antarktiki, še posebej pa ne na Otoku kralja Georgea, ne bi mogel zbežati tako rekoč nikamor. 

Kje je Otok kralja Georgea:

Ker na Antarktiki ni ne policije ne zapora, so Sergeju Savickemu začasno domovanje našli v ortodoksni cerkvi Svete trojice, ki stoji v neposredni bližini postaje Bellinghausen. Gre za eno od osmih cerkev na najjužnejši celini sveta. 

Cerkev stoji na manjši vzpetini nad raziskovalno postajo Bellinghausen. Visoka je 15 metrov in zgrajena v tradicionalnem ruskem slogu. Cerkev stoji na manjši vzpetini nad raziskovalno postajo Bellinghausen. Visoka je 15 metrov in zgrajena v tradicionalnem ruskem slogu. Foto: Thinkstock

Cerkev lahko med mašami gosti največ 30 ljudi, vse leto pa tam živi samo en, občasno dva duhovnika. Podobno kot raziskovalci v bazi Bellinghausen se duhovniki izmenjujejo tudi v cerkvi Svete trojice. 

Tako je videti notranjost antarktične cerkve. Tako je videti notranjost antarktične cerkve. Foto: Wikimedia Commons

Savicki je z duhovnikom v cerkvi živel deset dni, nato pa je 20. oktobra odpotoval v Čile in od tam v domači Sankt Petersburg, kjer se je predal ruski policiji.

Kot poroča tiskovna agencija Interfax, so Savickemu do 8. decembra odredili hišni pripor, nato pa ga čaka sojenje. Obtožnica ga bremeni poskusa umora sodelavca. 

Ellidaey Digisvet Resnica o najbolj osamljeni hiši na planetu

Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi osamitev, ekstremno vreme in večtedenske noči do živega prišli še več posameznikom

Ruski viri navajajo, da je na raziskovalni postaji Bellinghausen ves čas prisoten tudi psiholog, ni pa znano, kako temeljito in pogosto je ocenjevanje duševnega stanja tamkajšnjih stanovalcev.

Antarktika je bila zaradi dolgotrajne polarne noči v popolni temi med 11. aprilom in 2. septembrom letos (vir: timeanddate.com). Na fotografiji raziskovalna postaja Bellinghausen. Antarktika je bila zaradi dolgotrajne polarne noči v popolni temi med 11. aprilom in 2. septembrom letos (vir: timeanddate.com). Na fotografiji raziskovalna postaja Bellinghausen. Foto: Wikimedia Commons

Odmaknjenost od civilizacije, ekstremno vreme s temperaturami globoko pod ničlo in noči, ki trajajo nekaj mesecev, so že tako ali tako sestavni deli recepta za potiskanje ljudi čez rob, ko pa dodamo še vodko, ki po poročanju ruskega medija Aif.ru v bazi Bellinghausen teče v obilnih količinah, dobimo recept za morebitno katastrofo. 

Perzijska princesa Digisvet Za to masko je žrtev enega najskrivnostnejših umorov v zgodovini

Ob letošnjem sta se najbolj odmevna incidenta, povezana z nasiljem oziroma smrtjo, na Antarktiki zgodila v letih 1996 in 2000

Leta 1996 je v ameriški raziskovalni postaji McMurdo, največji stalni naselbini na Antarktiki, kjer živi od nekaj več kot 200 (pozimi) do prek tisoč (poleti) ljudi, eden od kuharjev sodelavca napadel z razcepljenim delom kladiva, ranil pa je še eno osebo, ki je poskusila posredovati. 

Raziskovalna postaja McMurdo je v nasprotju z rusko bazo Bellinghausen videti kot pravo mestece. Raziskovalna postaja McMurdo je v nasprotju z rusko bazo Bellinghausen videti kot pravo mestece. Foto: Thinkstock

Kuharja so zaprli v eno od hiš v bazi McMurdo, kjer je ostal do prihoda agenta FBI. Šlo je za sploh prvi incident v zgodovini ameriškega raziskovanja Antarktike, zaradi katerega je bila potrebna prisotnost obveščevalne agencije. 

Bitcoin FBI Digisvet Naš sosed zaradi bitcoinov v primežu FBI: je to šele začetek?

Leta 2000 je v ameriški znanstveni postaji Amundsen-Scott na Zemljinem južnem polu sredi Antarktike medtem umrl novozelandski znanstvenik Rodney Marks.

Ko so ga prepeljali v domovino, je obdukcija pokazala, da je umrl zaradi zastrupitve z metanolom oziroma metilnim alkoholom. Kako se je to zgodilo, kljub obširni policijski preiskavi ni znano do danes.

Marks je izredno strupeni metilni alkohol najverjetneje zaužil nevede - da bi se z njim želel opijati namenoma, je malo verjetno, saj je imel na voljo zadostne količine "varnih" alkoholnih pijač. Neznana usoda Rodneyja Marksa tako do danes ostaja morda edini primer umora na Antarktiki. 

Kakšni zakoni na Antarktiki veljajo za storilce kaznivih dejanj?

Antarktična mirovna pogodba državam, ki so jo podpisale oziroma ratificirale, med drugim preprečuje, da bi si prilaščale dele antarktičnega ozemlja. Zaradi tega je nastal tudi zanimiv paradoks - Čile je ena od držav, ki so mirovno pogodbo podpisale ob njenem nastanku leta 1959, obenem pa še vedno trdi, da mu pripada precejšen del Antarktike. Antarktična mirovna pogodba državam, ki so jo podpisale oziroma ratificirale, med drugim preprečuje, da bi si prilaščale dele antarktičnega ozemlja. Zaradi tega je nastal tudi zanimiv paradoks - Čile je ena od držav, ki so mirovno pogodbo podpisale ob njenem nastanku leta 1959, obenem pa še vedno trdi, da mu pripada precejšen del Antarktike. Foto: Reuters
To področje poleg številnih drugih ureja Antarktična mirovna pogodba (Antarctic Treaty), ki je nastala leta 1959, veljati pa je začela  leta 1961. Pogodbo je do zdaj ratificiralo 53 držav. Med njimi ne najdemo Slovenije, sta pa med njimi med drugim naši sosedi Avstrija in Italija. Za ves seznam kliknite tukaj

Antarktična mirovna pogodba pravi, da bo storilec kaznivega dejanja na najjužnejši celini za svoje početje obravnavan po zakonih, ki veljajo v njegovi domači državi.

Za predajo storilca v kazenski postopek bo, kjer je to mogoče, poskrbel lokalni predstavnik oblasti. Na Antarktiki sicer ni policije, so pa v nekaterih večjih raziskovalnih bazah, na primer v ameriški McMurdo, nastanjeni posamezniki s tovrstnimi pooblastili.

Preberite tudi:

Minamitorišimo Digisvet Sredi oceana odkrili izjemen zaklad, do katerega pa ne more nihče Jezus, kip Digisvet Nenavadno dogajanje na glavi najvišjega Jezusa na svetu Kim Džong Un, WC Digisvet Kaj je v strogo varovani škatli, ki Kim Džong Una spremlja vsepovsod ASKfm Digisvet Tragedija na Everestu: umrl za kriptovalute Bazen, digizgodba Digisvet Kopališče blizu Slovenije ima bazen, kot ga ni nikjer drugje na svetu Akademik Lomonosov, plavajoča jedrska elektrarna, jedrska elektrarna Digisvet Ruska elektrarna, ki buri duhove: pravijo ji plavajoči Černobil Dvigalo Digisvet Ali ta fotografija dokončno razbija enega največjih sodobnih mitov?

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha1 / 29.10.2018. ob 08:17 +2 - 1

    Slovenija mora takoj podpisati Antarktično mirovno pogodbo in za dosmrtnega veleposlanika na Antarktiki imenovati Rupija. Pred tem mora na Antarktiko odpotovati Borči in v enodnevni vaji vsem tam živečim prebivalcem demonstrirati, kako pravilno (pre)živeti v ekstremnih življenjskih pogojih.

    +2 - 1
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin