Izjemne ženske
Sreda, 1. 3. 2023, 18.22
1 leto, 1 mesec
Za ženske v znanosti
Trem uspešnim slovenskim znanstvenicam zaslužena spodbuda #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,91
4
V tem projektu, za katerega njegovi izvajalci pravijo, da edini na svetu nagrajuje žensko odličnost v znanosti, so doslej podprli več kot 3.600 izjemnih znanstvenic.
Letošnje prejemnice štipendij nacionalnega programa L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti so fizičarka Tanja Goričanec, biokemičarka Klara Kuret in kemijska inženirka Ana Oberlintner.
Nacionalni program družbe L'Oréal Adria in Slovenske nacionalne komisije za Unesco je v 17 letih svojega delovanja prejel več kot 400 prijav študentk zadnjega leta doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine.
Dozdajšnjim 46 posebej uspešnim slovenskim znanstvenicam so se letos pridružile nove tri, ki so prav tako prejele štipendijo za odličnost svojega znanstvenega raziskovanja v višini pet tisoč evrov.
Tanja Goričanec: z zanesljivo jedrsko energijo do nizkoogljične družbe
Fizičarka Tanja Goričanec pripomore k ogljični nevtralnosti družbe z raziskovanjem odziva zunaj-središčnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju. Kamničanka je leta 2014 diplomirala iz fizike, dve leti pozneje pa magistrirala iz jedrske tehnike. Svoj dosežek magistrskega študija je okronala z dekanovim priznanjem, svoje magistrsko delo Odziv fisijskih in ionizacijskih celic na reaktorju TRIGA na IJS pa s Prešernovo nagrado fakultete za matematiko in fiziko.
Tanja Goričanec s svojimi raziskavami s področja fizike in jedrske tehnike pripomore k hitrejšemu prehodu v nizkoogljično družbo.
Svojo doktorsko nalogo Odziv zunaj-središčnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju končuje na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta Jožef Stefan, ima pa že osem izvirnih znanstvenih člankov in množico konferenčnih prispevkov ter samostojnih poglavij v znanstvenih monografijah. Deluje na družbeno izjemno pomembnem področju prehoda v nizkoogljično družbo in za dosego ogljične nevtralnosti zagovarja rabo razpoložljivih ogljično nevtralnih virov, kot so obnovljivi viri in zanesljiva jedrska energija. V prostem času se rada odpravi v naravo s svojima štiriletno Zalo in dvoletnim Borom.
Klara Kuret: skrivnosti normalnega delovanja celic in razvoja tkiv
Biokemičarka Klara Kuret na Kemijskem inštitutu v Ljubljani raziskuje na področju molekularne biologije RNK, predvsem spremembe, ki se odražajo v razvoju številnih bolezni, od raka do nevrodegenerativnih stanj.
Po končani diplomi na študiju biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je nadaljevala magistrski študij na programu industrijska farmacija in ga uspešno končala z delom Iskanje novih zaviralcev bakterijske RNK polimeraze in silico, ob tem pa je izkušnje nabrala tudi v Južni Koreji na Nacionalnem inštitutu za znanost in tehnologijo v Ulsanu in pozneje na univerzi Åbo Akademi na Finskem.
Klara Kuret s svojimi raziskavami pripomore k boljšemu razumevanju bolezni, tudi težkih in ne povsem obvladljivih, kot je rak.
Doktorski študij opravlja na programu nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, doktorat pa delno tudi na Inštitutu Francis Crick v Londonu. V sklopu svojega doktorata z uporabo računalniških pristopov raziskuje celične stike med RNK in proteini, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju izražanja genov in so tako izjemnega pomena za normalno delovanje celic in razvoj tkiv. Tudi v prostem času strastno sledi zdravemu življenju, saj redno trenira borilno veščino brazilski jiu-jitsu, jogo, dviganje uteži in tek, čas preživlja tudi s svojim navihanim psom in svojimi bližnjimi.
Ana Oberlintner: za manj plastike in uporabnejšo embalažo
Kemijska inženirka Ana Oberlintner raziskuje biorazgradljive in bio-osnovane materiale ter hidrofobne modifikacije celuloznih nanomaterialov, katerih namen je izboljšanje in povečanje uporabnosti embalažnih materialov.
Ljubljančanka je po zagovoru diplomske naloge Biosenzorji v mikrofluidiki na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani nadaljevala magistrski študij kemijskega inženirstva. Za svojo magistrsko nalogo Razgradnja bioplastike na osnovi hitozana v kopenskem okolju je prejela tudi Prešernovo nagrado fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Ana Oberlintner s svojimi raziskavami dejavno pripomore k zmanjšanju bioplastike, ene izmed večjih groženj današnjega časa.
Študentka dodatnega leta podiplomskega študija ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer je tudi asistentka, ima tudi mednarodne raziskovalne izkušnje, zaposlena pa je na Kemijskem inštitutu na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer proučuje bio-osnovane in biorazgradljive materiale. Kljub svojemu polnemu in predvsem nepredvidljivemu delovnemu času in pisanju znanstvenih člankov najde čas tudi za izlete v hribe, badminton, ples ob drogu. Če pa ji vreme ne dopušča aktivnosti na prostem, si rada ogleda film, prebere knjigo in odigra kakšno družabno igro.
Znanstvenice neredko ostajajo v ozadju
Program za ženske v znanosti je pomemben, ker znanstvenice kljub svojim odmevnim in pomembnim dosežkom niso deležne prepoznavnosti, ki si jo zaslužijo.
Po najnovejših podatkih znanstvenega poročila organizacije Unesco ženske predstavljajo tretjino vseh raziskovalcev, a imajo le v 11 odstotkih višje raziskovalne vloge in so med manj kot štirimi odstotki prejemnikov Nobelovih nagrad za znanost.
Poročilo Evropske komisije She Figures za leto 2021 ravno tako ne prinaša spodbudnih podatkov – ženske namreč zasedajo le 26 odstotkov profesorskih mest in so v približno enako nizkem deležu prisotne med samozaposlenimi strokovnjaki v znanosti in inženirstvu ter v poklicih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Svet potrebuje znanost. Znanost potrebuje ženske.
Štipendije je letošnjim nagrajenkam podelil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ob tem poudaril, "da ravno na področju tehnike in naravoslovja izgubljamo velik potencial, ki ga predstavljajo dekleta, saj še vedno za premnoge študijske programe velja, da so bolj primerni za fante". Kot korak v premagovanju tega prepada vidi ta program, katerega osrednje vodilo je "Svet potrebuje znanost. Znanost potrebuje ženske".
"Tudi letos vidimo, da imamo nadarjene mlade znanstvenice, ki znajo opredeliti svoje cilje in so kos zahtevnim nalogam," je podelitev pospremila predsednica nacionalnega odbora za program L'Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti", prof. dr. Alenka Malej.
Spodbuda dekletom za naravoslovje in tehnologijo
Slovensko sodelovanje družbe L'Oreal in organizacije Unesco je del svetovnega projekta "Za ženske v znanosti", ki ga izvajajo v 110 državah. V tem projektu, za katerega njegovi izvajalci pravijo, da edini na svetu nagrajuje žensko odličnost v znanosti, so doslej podprli več kot 3.600 izjemnih znanstvenic.
Upajo tudi, da bodo s svojimi prizadevanji opogumili še več deklet za študije naravoslovja, tehnologije, inženirstva, matematike in medicine, kjer bodo lahko uresničevale svoje potenciale za uresničevanje boljšega sveta, v katerem bodo ženske vendarle enakopravne – tudi v znanosti.
4