Nedelja, 16. 9. 2018, 12.01
2 meseca, 1 teden
Intervju: Mitja Luštrek, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani
"Telefone vedno nosimo s seboj, umetna inteligenca nam je tako vedno na voljo" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
Spremljanje fizičnega stanja posameznika in razvoj ustreznih aplikacij z umetno inteligenco sta že dodobra raziskana, pravi izziv pa bo doseči podobno tudi s psihološkim stanjem, je med drugim povedal naš sogovornik.
Kar nas prav posebej zanima, pa je analiza človekovega psihološkega stanja s pomočjo senzorskih in drugih podatkov, pravi Mitja Luštrek.
Na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko bo v sredo, 26. septembra, posvet AI4GOOD, na katerem bodo z raznimi temami o vplivu umetne inteligence na vsakdan domači predavatelji, predvsem iz vrst znanstvenikov in raziskovalcev, predstavili smernice razvoja umetne inteligence in položaj Slovenije ter njene stroke in raziskav na tem področju.
Glavni organizator posveta je slovenska podružnica tehnološkega podjetja Huawei.
Čeprav v medijih velikokrat vidimo poročila o obetih in razvoju umetne inteligence prav v povezavi z razvojem še zmogljivejših in funkcionalno bogatejših pametnih telefonov (in Huawei je v ta razvoj gotovo zelo vpleten), v mnogo laboratorijih po vsem svetu iščejo nove algoritme in nove možnosti, kako nam je lahko umetna inteligenca v pomoč v vseh porah življenja.
Posebej zanimive so raziskave, ki iščejo načine, kako bi umetna inteligenca pomagala tistim uporabniškim skupinam, ki so morda nekoliko manj samostojne in zato bolj odvisne od pomoči.
Tudi na Oddelku za inteligentne sisteme ljubljanskega Instituta Jožef Stefan iščejo takšne odgovore, kar bo na omenjenem dogodku predstavil raziskovalec umetne inteligence Mitja Luštrek.
"Cenovno dostopni in vedno bolj razširjeni senzorji v napravah za široko potrošnjo, napredne laboratorijske naprave in digitalizacija ponujajo izjemno bogate podatke o sodobnem človeku."
Kaj je področje vaših raziskav?
V naši raziskovalni skupini se največ ukvarjamo z umetno inteligenco za potrebe zdravstva in pomoči starostnikom. Razvijamo predvsem aplikacije, ki s pomočjo senzorjev v zapestnicah, urah in pametnih telefonih spremljajo zdravstveno stanje in kontekst uporabnika ter mu svetujejo.
"Ob vseh možnostih in zmogljivostih umetne inteligence bi lahko pomislili, da ta inteligenca o nas lahko izve preveč. To je seveda težava, če to znanje pride v napačne roke. Vendar vsaj v Evropi zakonodaja kar zadovoljivo skrbi za zasebnost."
Ali so končnim uporabnikom že dostopni sadovi vaših raziskav?
Primer je aplikacija, ki srčnim bolnikom svetuje o telovadbi, prehrani in zdravilih ter jim poskuša pomagati tudi psihološko. Pri tem so nasveti prilagojeni fizičnim zmožnostim in zahtevnosti telovadbe ter psihološkim potrebam posamičnega bolnika. Tako na primer tistim z znaki depresije ali anksioznosti podajamo informacije na drugačen način.
Kako bo zaradi dosežkov vaših raziskav vsakdan navadnih ljudi boljši?
Umetna inteligenca na področju zdravstva lahko naš vsakdan izboljša na vsaj dva načina. Cenovno dostopni in vedno bolj razširjeni senzorji v napravah za široko potrošnjo, napredne laboratorijske naprave in digitalizacija prinašajo izjemno bogate podatke o sodobnem človeku. V teh podatkih se zanesljivo skrivajo nova medicinska spoznanja, ki pa jih je s tradicionalnimi statističnimi metodami težko izluščiti.
"Najpomembnejše orodje umetne inteligence je bržkone strojno učenje – k temu spadajo metode, ki se iz podatkov naučijo določenih zakonitosti, zgradijo modele in jih nato znajo uporabiti."
Kakšna je vloga umetne inteligence pri tem?
Metode umetne inteligence so sposobne obdelati velike količine raznorodnih podatkov in v njih najti kompleksne zakonitosti, tako da so neprecenljivo orodje za napredek medicine.
Poleg tega bo s pomočjo umetne inteligence vsakdo lahko imel lastnega zdravstvenega svetovalca, ki bo odlično poznal njegove potrebe in želje ter mu bo venomer na voljo – podobno kot prej omenjena aplikacija za srčne bolnike, le da bodo tovrstni svetovalci namenjeni tudi zdravim ljudem, ki bi radi ohranili svoje zdravje in izboljšali počutje, starostnikom, ki živijo sami in se bojijo zdravstvenih težav in nezgod in tako naprej.
Katere so najpomembnejše možnosti in priložnosti, ki jih vašemu delu prinaša umetna inteligenca?
Umetna inteligenca je širok pojem. Raziskav, o kakršnih govorimo, brez kake oblike umetne inteligence sploh ne bi bilo. Tudi ekspertni sistemi, ki svetujejo in ukrepajo na podlagi pravil, ki so jih sestavili ljudje, so oblika umetne inteligence. Je pa bržkone najpomembnejše orodje umetne inteligence strojno učenje – k temu spadajo metode, ki se iz podatkov naučijo določenih zakonitosti, zgradijo modele in jih nato znajo uporabiti.
"Metode umetne inteligence so sposobne obdelati velike količine raznorodnih podatkov in v njih najti kompleksne zakonitosti, tako da so neprecenljivo orodje za napredek medicine."
Kje se te izkažejo za najbolj uporabne?
Te so bistvene za svetovanje in ukrepanje na podlagi velikih količin podatkov, sploh senzorskih, za katere je človeškemu ekspertu skoraj nemogoče sestaviti pravila. Primer, s katerim se veliko ukvarjamo v naši raziskovalni skupini, je, da iz podatkov senzorjev gibanja v zapestnici s strojnim učenjem prepoznavamo vrsto in intenzivnost uporabnikove aktivnosti.
Kako lahko uporabniku pomagate s temi podatki in analizami?
Po tem mu lahko svetujemo o telesni aktivnosti, tudi druga sporočila pa lahko prilagodimo vsakokratnim aktivnostim. Tako na primer o prehrani svetujemo med kuhanjem, med vožnjo z avtom priporočimo hojo ali kolesarjenje, med kolesarjenjem se vzdržimo sporočil, saj jih uporabnik ne more brati.
Ali si pravzapav želimo, da bi nam umetna inteligenca nadomestila zdravnika?
Za zdaj umetna inteligenca obiska pri zdravniku ne more nadomestiti, saj zdravnik pregled izvede bolj celostno, kot ga lahko stroj: že pogled na bolnika lahko izkušenemu zdravniku veliko pove, potem je tu še pogovor, kjer zdravnik ne prisluhne le informacijam, ki jih bolnik da, ampak tudi načinu, kako to stori.
"Razvijamo predvsem aplikacije, ki s pomočjo senzorjev v zapestnicah, urah in pametnih telefonih spremljajo zdravstveno stanje in kontekst uporabnika ter mu svetujejo."
Ali se pri kakšnem delu zdravstvene oskrbe umetna inteligenca vendarle obnese bolje kot zdravnik?
Umetna inteligenca je lahko boljša pri interpretaciji rezultatov namenskih diagnostičnih metod: denimo večkrat je bilo že dokazano, da lahko raka na podlagi različnih medicinskih slik diagnosticira bolje od človeka. Tako je za zdaj v kliničnem okolju umetna inteligenca uporabna predvsem kot zdravnikovo orodje. Raziskave, s katerimi se ukvarjamo mi, pa jo postavljajo v domače okolje, kjer zdravnika ni, tako da tekmuje z bolnikom samim, zdravnikovimi napotki, ki si jih je zapomnil, nasveti prijateljev in spletnih forumov ter podobnim – pri tem menim, da je lahko precej uspešna.
Kako uporabna je za vas in vaše raziskave umetna inteligenca na pametnih telefonih?
Za večino metod umetne inteligence, ki si jih želimo uporabljati na pametnih telefonih, so ti dovolj zmogljivi. Modeli, zgrajeni s strojnim učenjem, na telefonih po večini lahko opravljajo svoje delo enako dobro kot na velikih računalniških sistemih.
Kje pa je potem še mogoče uporabiti velike računalniške sisteme?
Veliki sistemi so potrebni za gradnjo modelov, posebej če je podatkov veliko. A glede na to, da so pametni telefoni pretežno povezani v internet, se lahko precej prosto odločamo, ali bomo metode umetne inteligence izvajali na telefonih ali v oblaku.
Ali se srečujete s primeri, kjer ima umetna inteligenca na pametnih telefonih prednosti v primerjavi s tisto v velikih računalniških sistemih?
Pri odločitvi, katero orodje bomo uporabili, ponavadi zmaga energetsko učinkovitejša pot: kadar metoda umetne inteligence sama po sebi ni zelo računsko zahtevna, potrebuje pa veliko podatkov s telefona, jo je učinkovitejše izvajati na telefonu, kadar pa je metoda zahtevna, vendar ne potrebuje toliko podatkov, jo je učinkovitejše izvajati v oblaku.
Kaj se vam na sploh zdi najbolj koristna in/ali vznemirljiva prednost umetne inteligence na pametnih telefonih?
Pametne telefone vedno nosimo s seboj, tako da nam je umetna inteligenca vedno na voljo in ima možnost poseči v vse vidike našega življenja. Poleg tega so telefoni izjemno zmogljive naprave za zbiranje podatkov: naše življenje in delo v njih puščata veliko digitalnih sledi, ki jih umetna inteligenca lahko izkoristi, da nas bolje razume, poleg tega pa vsebujejo kopico senzorjev.
"Za večino metod umetne inteligence, ki si jih želimo uporabljati na pametnih telefonih, so ti dovolj zmogljivi."
Ali si vedno želimo, da se o nas zbira toliko podatkov?
Kajpak ob vseh teh možnostih in zmogljivostih umetne inteligence lahko pomislimo, da ta inteligenca o nas lahko izve preveč. To je seveda težava, če to znanje pride v napačne roke. Vendar vsaj v Evropi zakonodaja kar zadovoljivo skrbi za zasebnost – ne vedno na najbolj praktičen način, a namen je dober.
Kakšna bo prihodnost vaših raziskav?
Na vseh področjih, ki sem jih omenil, je še veliko možnosti za nadaljnje raziskave. Kar nas prav posebej zanima, pa je analiza človekovega psihološkega stanja s pomočjo senzorskih in drugih podatkov. Analiza fizičnega stanja je namreč preprostejša in precej raziskana, medtem ko vpogled v psihološko stanje ponuja nove in za zdaj slabo raziskane možnosti, da uporabniku pomagamo do dobrega počutja.
