SiolNET. Digisvet Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Špekulanti že izkoriščajo krizo bitcoina

1

termometer

Spletni napadi so pretresli eno izmed največjih svetovnih spletnih borz Mt.Gox in ljudje, ki so vlagali v virtualno valuto, se bojijo za svoje prihranke. Iznajdljivi vlagatelji pa si manejo roke.

Svet bitcoina se že nekaj dni pogovarja samo o spletni borzi Mt.Gox s sedežem v Tokiu, ki je do nadaljnjega zamrznila vse dvige. Hekerji so namreč pred dobrim tednom izkoristili luknjo v zasnovi trgovanja z bitcoini in dvigovali tuj denar, zato so morale nekatere borze ustaviti dvige.

Medtem ko so se ponekod hitro odzvali in odpravili napako, pri Mt.Goxu luknje (še) niso uspeli zamašiti. Za zdaj tudi ne želijo dajati izjav, včeraj so le na kratko sporočili, da so naleteli na nekaj varnostnih težav, ki so upočasnile njihov napredek. "Po svojih najboljših močeh se trudimo rešiti nastalo situacijo in o napredku vas bomo obvestili takoj, ko bo to mogoče," so zapisali.

Bitcoin po 118 dolarjev Lastniki digitalne valute, ki jim Mt.Gox ne more izplačati njihovega denarja, se tako upravičeno bojijo za svoje depozite. Nekateri med njimi, ki ne verjamejo, da bodo še kdaj videli svoj denar, so zato začeli po zelo znižani ceni prodajati pravice do svojih bitcoinov. In našli več kot voljne kupce med špekulanti, ki menijo, da bo Mt.Gox izpolnil obljubo in odpravil težave.

V tem primeru jih čaka zajeten dobiček − včeraj zvečer so namreč ljudje pravice do svojih bitcoinov pri Mt.Goxu prodajali za 118 dolarjev (86 evrov), cena bitcoina na delujočih borzah pa se je gibala okoli 570 dolarjev (416 evrov).

Razlika je jasno v dostopu do bitcoinov. Medtem ko lahko kupci na običajnih borzah takoj razpolagajo s kupljenimi bitcoini, pa špekulanti na Mt.Goxu plačajo pravico do bitcoinov, ko (če sploh kdaj) pri Mt.Goxu sprostijo dvige. Takrat jih bodo lahko prodali po tržni ceni in mastno zaslužili. A če Mt.Gox ne bo mogel odpraviti napake, jim ne bo ostalo nič.

Transakcije, ki so vodile do finančne krize Zveni znano? Gre za podoben princip, kot ga uporabljajo vlagatelji pri transakcijah z derivativnimi produkti, poznanimi pod imenom izmenjave posojilnega tveganja, ki so odločilno vplivali na nastanek zadnje finančne krize.

Izmenjava posojilnega tveganja (ang. credit default swap) je dvostranski dogovor o zavarovanju določene terjatve, kjer kupec izdajatelju plača premijo, izdajatelj pa mora kupcu v primeru neplačila dolga, za katerega je bil dogovor sklenjen, poplačati nastalo škodo.

Same izmenjave posojilnega tveganja niso sporne, saj bankam omogočijo, da se znebijo tveganih posojil iz svojih bilanc. Sporno pa je, da s temi instrumenti nato trgujejo osebe, ki nimajo povezave s posojili, ki predstavljajo podlago teh pogodb. Izmenjavo posojilnega tveganja se namreč lahko preoblikuje tudi v vrednostni papir, ki ga kupi tretja oseba, ki nima zavarovalnega interesa.

In medtem ko so z izmenjavami posojilnega tveganja vlagatelji pred krizo stavili na zdravje ameriškega nepremičninskega trga, z bitcoini danes stavijo na zdravje Mt.Goxa. In le upamo lahko, da se stvar ne bo končala enako.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin