Nedelja, 14. 1. 2018, 16.28
6 let, 3 mesece
So Američani vedeli, da je tragedija neizogibna, a jo vseeno dopustili?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,95
1
Kdo je kriv za eno največjih vesoljskih nesreč vseh časov? So med hladno vojno manipulirali otroke? Kakšno neumnost si je privoščil eden najbolj odlikovanih astronavtov v zgodovini? Kaj se zgodi, če se v vesoljsko postajo zaleti majhen kamenček? Predstavljamo vam sedem zanimivih zgodb in dejstev o raziskovanju in osvajanju vesolja, ki jih morda še ne poznate.
Tragičen konec vesoljskega plovila Challenger
Svetovno znana fotografija, ki je nastala nekaj trenutkov po eksploziji plovila Challenger.
28. januarja 1986 je vesoljsko plovilo space shuttle Challenger eksplodiralo 73 sekund po vzletu. Nesreča, v kateri je življenje izgubilo vseh sedem astronavtov na krovu plovila in ki so jo prek televizijskih zaslonov lahko videli po vsem svetu, velja za eno najhujših v zgodovini raziskovanja vesolja.
Eksplozija Challengerja ni presenetila vseh - pet inženirjev Nase je svoje nadrejene na predvečer poleta vesoljskega plovila opozorilo na morebitno napako v pogonski raketi in poskusilo doseči preklic misije. Vodstvo Nase je njihove pripombe preslišalo in se odločilo izpeljati vzlet plovila. Posledice so bile katastrofalne.
Spominska plošča z imeni sedmih astronavtov, ki so umrli v nesreči plovila Challenger. Postavljena je v centru za obiskovalce blizu izstrelitvene ploščadi v Cape Canaveralu na Floridi.
Vodja skupine inženirjev, ki je Naso moledovala za prestavitev vzleta na kasnejši datum, je bil inženir Bob Ebeling, ki je januarja 2016 ob 30. obletnici nesreče Challengerja prvič javno spregovoril o svojem doživljanju tragedije.
Na večer pred izstrelitvijo rakete je svoji ženi Darlene med drugim dejal: "Razneslo jo bo." Ebeling je umrl marca 2016, star je bil 89 let.
Zabavna hladna vojna
Med tako imenovano hladno vojno, ki je zaznamovala večji del druge polovice 20. stoletja, sta bila vzhod in zahod vpletena v več neuradnih tekmovanj. Eno večjih je bila vesoljska dirka, med katero so se ZDA in njene zaveznice ter Sovjetska zveza in njene zaveznice prve trudile doseči pomembne mejnike v raziskovanju vesolja.
Da bi se za vesoljsko dirko čim prej navdušili tudi najmlajši, je politika tako na vzhodu kot zahodu v mestnih parkih pogosto postavljala tematska otroška igrala. Klasičnim gugalnicam in toboganom so se pridružila plezala v obliki raket, satelitov, radarjev. Oglejte si jih nekaj:
Najmlajši astronavt na Luni je tam pustil poseben spominek
Charlie Duke, nekdanji astronavt ameriške vesoljske agencije Nasa, je leta 1972 med misijo Apollo 16 postal deseti in s 37 leti hkrati tudi najmlajši človek, ki je stopil na Luno.
Kasneje je zaslovel tudi po tem, da je na površju Lune med nabiranjem vzorcev pustil fotografijo svoje družine (takole je videti od blizu):
Fotografija danes najverjetneje ni več v najboljšem stanju, saj leži na mestu, kjer so temperaturna nihanja v kratkih časovnih obdobjih zelo velika, plastična folija, v katero je fotografija zavita, pa tega ne prenaša najbolje, je desetletja po svojem sprehodu po Luni dejal Duke.
Kaj pred poletom v vesolje naredijo vsi ruski kozmonavti
Jurij Gagarin, prvi človek, ki je poletel v vesolje, je 12. aprila 1961 med prevozom do rakete, s katero je izvedel zgodovinski polet, zaprosil za postanek, ker ga je tiščalo na stranišče. Malo potrebo je opravil kar po zadnji desni pnevmatiki avtobusa, ki ga je peljal do izstrelitvene ploščadi.
Jurij Gagarin (levo) je že več kot pol stoletja ruski narodni junak.
To je danes tradicija, ki se je pred odhodom v vesolje brez izjeme držijo vsi ruski astronavti oziroma kozmonavti.
Svojega prvega moža v vesolju, Alana Sheparda, s posnemanjem slavijo tudi Američani. Shepard si je 5. maja 1961 privoščil zajtrk z zrezkom in umešanimi jajci, to pa je postal tradicionalen obrok tudi za ameriške astronavte, ki jih čaka izstrelitvena ploščad.
Preberite tudi:
Ko boste naslednjič jezni za prazen nič, se spomnite na tele besede
Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti
Zakaj ima Mednarodna vesoljska postaja oklep
Okrog Zemlje z veliko hitrostjo kroži več deset tisoč, morda celo več sto tisoč zvečine miniaturnih koščkov različne vesoljske krame, ki so jo med misijami tam puščale različne vesoljske agencije.
V orbiti okrog Zemlje je tudi Mednarodna vesoljska postaja (ISS). Čeprav so možnosti za trk s katero od vesoljskih smeti minimalne, saj je Zemljina orbita zelo velik prostor, ISS obdaja oklep, ki njeno notranjost varuje, če bi se trk vendarle zgodil.
Zakaj potrebuje oklep, je z objavo na Twitterju razložil kanadski astronavt Chris Hadfield:
This is what a tiny rock hitting your naked spaceship does.
— Chris Hadfield (@Cmdr_Hadfield) May 5, 2017
That's why the Space Station has armour. https://t.co/sFE9OYVDsy pic.twitter.com/nF5VodCAUw
"To se zgodi, če se majhen kamenček zaleti v vesoljsko plovilo. Zaradi tega ima ISS oklep," je zapisal Hadfield, ki je svetovni javnosti postal znan po tem, ko je med misijo na ISS posnel glasbeni videospot.
Preberite tudi, kaj se je zgodilo, ko se je eden od omenjenih koščkov vesoljskih smeti zaletel v okno ISS.
Nasi so izstavili račun, ker jim je nasmetila mesto
12. julija 1979 je iz orbite okrog Zemlje iztirila in na naš planet strmoglavila Nasina vesoljska postaja Skylab. Goreči kosi Skylaba so nasmetili okolico mesta Esperance na jugozahodu Avstralije. Dogodek je do takrat povsem neznano mesto postavil na zemljevid sveta, saj so si razbitine Skylaba tja prišli ogledat ljudje z vseh vetrov, nekateri so jih celo odnašali domov.
Skylab je bil prva in do zdaj edina vesoljska postaja, ki jo je upravljala izključno ameriška vesoljska agencija Nasa, delovala pa je med letoma 1973 in 1979.
Mesto Esperance je za dodatno publiciteto kasneje poskrbelo tudi zato, ker je Nasi izstavilo račun v višini 400 ameriških dolarjev, saj jim je s kosi vesoljske postaje nasmetila okolico mesta. Nasa računa ni plačala nikoli. Nazadnje ga je več kot 30 let pozneje poravnal ameriški DJ, ki je denar zbral s pomočjo poslušalcev svoje radijske oddaje.
Eden najuspešnejših astronavtov vseh časov je kariero na kocko postavil zaradi sendviča
Ameriški astronavt John Young, ki je pri 87 letih umrl pred malce več kot enim tednom, ni bil nikoli tako znan kot Neil Armstrong, Buzz Aldrin ali Scott Kelly, a je postavil več posebnih mejnikov.
John Young (levo) je imel daljšo kariero od vseh astronavtov do zdaj, bil je prvi, ki je letel v šestih vesoljskih misijah, prvi, ki je sam letel okrog Lune (misija Apollo 10 leta 1969) in edini, ki je pilotiral štiri različna vesoljska plovila.
Young je bil tudi prvi astronavt, ki je na vesoljsko misijo vzel (pravzaprav pretihotapil) sendvič in ne hrane, posebej prirejene astronavtom. Ta incident, ki se je zgodil marca 1965, je skoraj prezgodaj končal njegovo kariero.
Young se je zaradi svojega dejanja namreč moral zagovarjati pred ameriškim kongresom. Za discipliniranje Younga, ki hujše kazni vendarle ni dobil, so imeli dober razlog - drobtine sendviča bi lahko zašle v prezračevalni sistem vesoljskega plovila in povzročile požar, kateri drug član posadke bi jih lahko dobil tudi v oko.
Legov poklon legendi
Za konec še zanimivost iz sveta igrač. Kockasta maketa nosilne rakete Saturn V, ki je 16. julija 1969 v vesolje odnesla prve astronavte na Luni, danski Lego pa jo je začel prodajati lani, je simbolično sestavljena iz 1.969 koščkov.
Ko je sestavljen, je Lego Saturn V ogromen, saj je visok več kot en meter. Od prave rakete Saturn V je maketa manjša približno 110-krat. Za velikana je treba odšteti med 125 in 150 evri.
Preberite tudi:
1