SiolNET. Novice Novice +
4,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

4,50

termometer

Ste vedeli, da v vesolju obstaja planet, na katerem dežuje steklo, da je na Veneri en dan daljši od enega leta in da je eno od misij ameriške vesoljske agencije Nasa nekoč ogrozil kakec?

Če bi zgradili navpično avtocesto, bi se v vesolje pripeljali v manj kot eni uri

Vesolje se začne približno 100 kilometrov nad našimi glavami. Meji med vesoljem in gostejšo Zemljino atmosfero pravimo Karmanova črta. Na tej višini je atmosfera preredka, da bi podpirala letenje s konvencionalnimi letali. S prvimi sateliti se sicer ne bomo srečali, dokler se ne povzpnemo vsaj do višine 160 kilometrov, v nizko Zemljino orbito. Vesolje se začne približno 100 kilometrov nad našimi glavami. Meji med vesoljem in gostejšo Zemljino atmosfero pravimo Karmanova črta. Na tej višini je atmosfera preredka, da bi podpirala letenje s konvencionalnimi letali. S prvimi sateliti se sicer ne bomo srečali, dokler se ne povzpnemo vsaj do višine 160 kilometrov, v nizko Zemljino orbito. Foto: Reuters

Vaša predstava o tem, kako velik pojav je supernova, je zgrešena. Vedno bo veliko večja, kot si predstavljate.

Supernova je eksplozija umirajoče zvezde. Gre za dogodek, pri katerem se sprosti praktično nepredstavljiva količina energije. Supernova je zelo, zelo, zelo svetla. Če bi eno postavili v središče našega solarnega sistema namesto Sonca, bi se zdela svetlejša od eksplozije jedrske bombe, ki bi jo razneslo centimeter stran od naših oči.  Supernova je eksplozija umirajoče zvezde. Gre za dogodek, pri katerem se sprosti praktično nepredstavljiva količina energije. Supernova je zelo, zelo, zelo svetla. Če bi eno postavili v središče našega solarnega sistema namesto Sonca, bi se zdela svetlejša od eksplozije jedrske bombe, ki bi jo razneslo centimeter stran od naših oči.  Foto: Reuters

Galaksija Rimska cesta nekoč to ne bo več

Čez približno 3,75 milijarde let se bo naša domača galaksija, Rimska cesta (ali Mlečna cesta oziroma Milky Way po angleško), začela združevati s svojo največjo sosedo, galaksijo Andromeda. Če bo človeštvo preživelo do takrat, to na nas ne bo imelo večjega vpliva, saj je prostora med zvezdami in planeti toliko, da bodo lokalna trčenja praktično nemogoča. Galaksiji, ki bo nastala iz Andromede in Rimske ceste, so znanstveniki že danes nadeli precej neizvirno ime Milkomeda. Čez približno 3,75 milijarde let se bo naša domača galaksija, Rimska cesta (ali Mlečna cesta oziroma Milky Way po angleško), začela združevati s svojo največjo sosedo, galaksijo Andromeda. Če bo človeštvo preživelo do takrat, to na nas ne bo imelo večjega vpliva, saj je prostora med zvezdami in planeti toliko, da bodo lokalna trčenja praktično nemogoča. Galaksiji, ki bo nastala iz Andromede in Rimske ceste, so znanstveniki že danes nadeli precej neizvirno ime Milkomeda. Foto: Reuters

Andromeda sicer ni Rimski cesti najbližja galaksija, niti ni prva, s katero se bomo v prihodnosti zaleteli. Je pa Andromeda naša največja soseda, po nekaterih ocenah vsebuje tudi do bilijon (tisoč milijard) zvezd. V naši galaksiji jih je po ocenah astronomov okrog 400 milijard. Andromeda sicer ni Rimski cesti najbližja galaksija, niti ni prva, s katero se bomo v prihodnosti zaleteli. Je pa Andromeda naša največja soseda, po nekaterih ocenah vsebuje tudi do bilijon (tisoč milijard) zvezd. V naši galaksiji jih je po ocenah astronomov okrog 400 milijard. Foto: Reuters

Zakaj si ne želite stopiti na to vesoljsko telo

Nevtronske zvezde so najmanjše in najbolj goste zvezde v vesolju, nastanejo pa po tem, ko se velike zvezde po supernovi sesedejo same vase. Počez merijo le okrog 20 kilometrov, a lahko tehtajo več kot naše Sonce. Nevtronske zvezde imajo izredno močno magnetno polje in gravitacijo. Če bi na eni z višine enega metra odvrgli gumijastega medvedka, bi na površino po eni nanosekundi treščil s hitrostjo sedem milijonov kilometrov na uro. Pri tem bi se sprostilo toliko energije kot pri eksploziji tisoč atomskih bomb. Nevtronske zvezde so najmanjše in najbolj goste zvezde v vesolju, nastanejo pa po tem, ko se velike zvezde po supernovi sesedejo same vase. Počez merijo le okrog 20 kilometrov, a lahko tehtajo več kot naše Sonce. Nevtronske zvezde imajo izredno močno magnetno polje in gravitacijo. Če bi na eni z višine enega metra odvrgli gumijastega medvedka, bi na površino po eni nanosekundi treščil s hitrostjo sedem milijonov kilometrov na uro. Pri tem bi se sprostilo toliko energije kot pri eksploziji tisoč atomskih bomb. Foto: Reuters

Zaradi velike magnetne aktivnosti se na nevtronskih zvezdah dogajajo potresi, ki spadajo med najsilovitejše dogodke v vesolju. Premik površine nevtronske zvezde za milijoninko metra ustreza potresu 20. stopnje po Richterjevi lestvici. Ne sliši se tako hudo, a Richterjeva lestvica je logaritemska. 15. stopnja bi raztrgala Zemljo, na primer. Zaradi velike magnetne aktivnosti se na nevtronskih zvezdah dogajajo potresi, ki spadajo med najsilovitejše dogodke v vesolju. Premik površine nevtronske zvezde za milijoninko metra ustreza potresu 20. stopnje po Richterjevi lestvici. Ne sliši se tako hudo, a Richterjeva lestvica je logaritemska. 15. stopnja bi raztrgala Zemljo, na primer. Foto: Reuters

Magnetar je posebna vrsta nevtronske zvezde z zelo močnim magnetnim poljem. Magnetarji so najmočnejši do zdaj odkriti magneti v vesolju. Če bi se človek enemu približal na razdaljo tisoč kilometrov, bi umrl zelo nasilne smrti, saj bi magnetar proti sebi obrnil elektrone v vseh atomih njegovega telesa. Nekatere teorije pravijo tudi, da bi magnetar iz človeškega telesa na enaki razdalji dobesedno iztrgal vse atome železa.  Magnetar je posebna vrsta nevtronske zvezde z zelo močnim magnetnim poljem. Magnetarji so najmočnejši do zdaj odkriti magneti v vesolju. Če bi se človek enemu približal na razdaljo tisoč kilometrov, bi umrl zelo nasilne smrti, saj bi magnetar proti sebi obrnil elektrone v vseh atomih njegovega telesa. Nekatere teorije pravijo tudi, da bi magnetar iz človeškega telesa na enaki razdalji dobesedno iztrgal vse atome železa.  Foto: Reuters

Planet, kjer dežuje steklo. Postrani!

Okrog 63 svetlobnih let od nas je oddaljen planet HD 189733b, ki je na prvi pogled zaradi modrega odtenka podoben Zemlji. A na planetu ni oceanov, temveč ima v atmosferi visoko koncentracijo silikatov. Temperatura na planetu je ves čas okrog 1.100 stopinj Celzija, veter pa piha s hitrostjo tudi prek 5.000 kilometrov na uro. Če silikati pri visoki temperaturi kondenzirajo, je povsem mogoče, da na planetu dežujejo delci stekla, zaradi močnih vetrov pa lahko padajo celo postrani. Okrog 63 svetlobnih let od nas je oddaljen planet HD 189733b, ki je na prvi pogled zaradi modrega odtenka podoben Zemlji. A na planetu ni oceanov, temveč ima v atmosferi visoko koncentracijo silikatov. Temperatura na planetu je ves čas okrog 1.100 stopinj Celzija, veter pa piha s hitrostjo tudi prek 5.000 kilometrov na uro. Če silikati pri visoki temperaturi kondenzirajo, je povsem mogoče, da na planetu dežujejo delci stekla, zaradi močnih vetrov pa lahko padajo celo postrani. Foto: Reuters

Na Veneri je en dan daljši od enega leta

Venera, Zemlji najbolj podoben planet v Osončju, potrebuje 224 dni, da opravi eno pot okrog Sonca, a kar 243 dni, da se enkrat zavrti okrog svoje osi. Planet se obenem vrti v nasprotno smer od vseh drugih v Osončju, kar pomeni, da Sonce tam vzhaja na (našem) zahodu in zahaja na vzhodu. Venera, Zemlji najbolj podoben planet v Osončju, potrebuje 224 dni, da opravi eno pot okrog Sonca, a kar 243 dni, da se enkrat zavrti okrog svoje osi. Planet se obenem vrti v nasprotno smer od vseh drugih v Osončju, kar pomeni, da Sonce tam vzhaja na (našem) zahodu in zahaja na vzhodu. Foto: Reuters

Vesoljski kakec

Vesoljsko misijo Apollo 10, zadnji test opreme pred zgodovinskim Apollom 11, ki je na Luno poslal prvo človeško posadko, je zaznamoval smrdljiv incident. V kapsuli (na fotografiji) s tremi astronavti se je namreč znašel in začel lebdeti človeški iztrebek neznanega izvora - nihče od članov posadke namreč ni želel priznati, da je kriv zanj. Takšen tujek v kabini vesoljskega plovila ni zaželen, ker lahko ogrozi delovanje instrumentov.  Vesoljsko misijo Apollo 10, zadnji test opreme pred zgodovinskim Apollom 11, ki je na Luno poslal prvo človeško posadko, je zaznamoval smrdljiv incident. V kapsuli (na fotografiji) s tremi astronavti se je namreč znašel in začel lebdeti človeški iztrebek neznanega izvora - nihče od članov posadke namreč ni želel priznati, da je kriv zanj. Takšen tujek v kabini vesoljskega plovila ni zaželen, ker lahko ogrozi delovanje instrumentov.  Foto: Reuters

"Hitro, dajte mi prtiček. Skozi zrak pluje kakec," je rekel eden od astronavtov. "Moj ni. Moj tudi ne. Moji so bolj lepljivi," pa so se priznanju krivde, kot je razvidno iz zaupnih dokumentov Nase, izmikali astronavti. "Hitro, dajte mi prtiček. Skozi zrak pluje kakec," je rekel eden od astronavtov. "Moj ni. Moj tudi ne. Moji so bolj lepljivi," pa so se priznanju krivde, kot je razvidno iz zaupnih dokumentov Nase, izmikali astronavti. Foto: Reuters

Če bi Sonce nenadoma izginilo, tega ne bi vedeli še 8 minut

Hitrost svetlobe znaša približno 300.000 kilometrov na sekundo, Sonce je od Zemlje oddaljeno okrog 150 milijonov kilometrov. Sončna svetloba do nas potuje približno 500 sekund, kar je nekaj več kot 8 minut. Če bi Sonce iz nekega nepojasnjenega razloga nenadoma torej izginilo, bi še osem minut in nekaj malega sekund prejemali svetlobo, ki jo je proti nam poslalo pred izginotjem. Hitrost svetlobe znaša približno 300.000 kilometrov na sekundo, Sonce je od Zemlje oddaljeno okrog 150 milijonov kilometrov. Sončna svetloba do nas potuje približno 500 sekund, kar je nekaj več kot 8 minut. Če bi Sonce iz nekega nepojasnjenega razloga nenadoma torej izginilo, bi še osem minut in nekaj malega sekund prejemali svetlobo, ki jo je proti nam poslalo pred izginotjem. Foto: Reuters

Vesolje in matematika

Da smo lahko dokaj natančno izračunali obseg vidnega vesolja (z Zemlje lahko v vsako smer vidimo približno 46,5 milijarde svetlobnih let daleč) in obseg enega samega atoma vodika, smo morali poznati samo prvih 39 števk matematične konstante pi (∏, 3,14). Kljub temu jih do danes s pomočjo superračunalnikov poznamo že več kot 13.300 milijard oziroma 13,3 bilijona. Da smo lahko dokaj natančno izračunali obseg vidnega vesolja (z Zemlje lahko v vsako smer vidimo približno 46,5 milijarde svetlobnih let daleč) in obseg enega samega atoma vodika, smo morali poznati samo prvih 39 števk matematične konstante pi (∏, 3,14). Kljub temu jih do danes s pomočjo superračunalnikov poznamo že več kot 13.300 milijard oziroma 13,3 bilijona.

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Ko se čas ustavi

Posebna teorija relativnosti, ki jo je leta 1905 zapisal slavni fizik Albert Einstein, pravi, da hitreje kot neko telo potuje, počasneje zanj teče čas. Za foton, delec svetlobe, ki je nastal v jedru na milijone milijard kilometrov oddaljene zvezde in ki potuje s svetlobno hitrostjo, se čas praktično popolnoma ustavi. Iz naše perspektive je foton, ki ga je oddal Sirius A, najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, do nas potoval 8,6 let. Iz njegove perspektive pa od takrat, ko je nastal, do takrat, ko se je srečal z našimi očmi, ni minil niti trenutek. Posebna teorija relativnosti, ki jo je leta 1905 zapisal slavni fizik Albert Einstein, pravi, da hitreje kot neko telo potuje, počasneje zanj teče čas. Za foton, delec svetlobe, ki je nastal v jedru na milijone milijard kilometrov oddaljene zvezde in ki potuje s svetlobno hitrostjo, se čas praktično popolnoma ustavi. Iz naše perspektive je foton, ki ga je oddal Sirius A, najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, do nas potoval 8,6 let. Iz njegove perspektive pa od takrat, ko je nastal, do takrat, ko se je srečal z našimi očmi, ni minil niti trenutek. Foto: Reuters

Vas privlači znanost? Preberite tudi:

Vzemite si pet minut za poučno sprostitev in preberite te "pametne" šale

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

To je fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili

Hvala za vse eksplozije in nasvidenje, Uničevalca mitov

Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo

To so vprašanja, na katera znanstveniki ne znajo odgovoriti

Ali kmalu ne bomo več jedli banan?

Blizu Slovenije se dogaja ena najhujših ekoloških katastrof na svetu

Kaj je skrito pod zapečateno loputo na koncu sveta?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin