Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Nedelja,
24. 11. 2013,
0.30

Osveženo pred

2 leti, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

bitcoin borza evri dolarji

Nedelja, 24. 11. 2013, 0.30

2 leti, 3 mesece

Prihodnost denarja ali virtualni finančni balonček, ki lahko vsak hip poči?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Vrednost in priljubljenost digitalne valute Bitcoin je narasla do te mere, da jo resno jemlje vse več trgovcev.

Popolnoma decentralizirano valuto, ki ni povezana z nobeno finančno institucijo ali katero od svetovnih vlad, temveč je v celoti odvisna od omrežja p2p, ki ga brez kakršnegakoli posrednika pri življenju držijo le (dandanes že številni) uporabniki, željni zaslužka, anonimnosti, priročnosti ali tehnološke prihodnosti, je pred petimi leti domislil nikoli zares identificirani vizionar, ki se je podpisoval s psevdonimom Satoshi Nakamoto.

Večina uporabnikov bitcoin vidi kot računalniški program oziroma aplikacijo za mobilne telefone in tablice, ki podobno kot Paypal omogoča raznovrstno upravljanje s sredstvi, v tem primeru so to bitcoini. Ta lahko posameznik pridobi na več načinov – kot plačilo za izdelke ali storitve, v spletni menjalnici (Mt. Gox, BitcoinCentral.net, BitStamp.net), menjavo z drugimi uporabniki in rudarjenjem.

Več bitcoinov, višji račun za elektriko To je neločljivo povezano z nastajanjem bitcoinov – protokol je namreč zasnovan tako, da je hitrost izdajanja bitcoinov fiksna, dodeljevanje posameznih enot pa je odvisno od dela, ki ga v sistem vložijo uporabniki, povezani v omrežje. Ne gre za "lopatanje in krampanje", temveč za posojanje računske moči računalnika, ki rešuje zapletene matematične probleme (oziroma išče nove bitcoine). Ker je v omrežje peer-to-peer vsak dan povezanih več virtualnih rudarjev, željnih dobička, je proces postal izjemno tekmovalen – zmagujejo tisti z boljšo strojno opremo.

V zgodnjih dneh Bitcoina je za nabiranje digitalnih kovancev zadostovala že povprečna enota CPU, a so uporabniki hitro ugotovili, da s številkami precej hitreje opravijo grafične kartice, namenjene zahtevnim igram. Zacvetela so polja treh in več GPU, a tudi ta s časom niso bila več dovolj dobra, saj so skrbniki sistema zaradi prevelikega navala in prehitrega izdajanja bitcoinov rudarjenje otežili. To še vedno počnejo približno vsaka dva tedna, saj so se naposled pojavili tudi komercialni sistemi, namenjeni izključno pridobivanju bitcoinov.

Novih bo nekega dne sicer zmanjkalo, saj je vsa kvota omejena na 21 milijonov enot. Nastajanje novih se upočasnjuje, hitrost generiranja se vsako leto samodejno prepolovi. Omejitev pravzaprav ne pomeni začetka konca, saj je posamezne bitcoine mogoče razdeliti na osem in več decimalnih mest. Povsem verjetno je, da bodo transakcije v prihodnosti tudi v milibitcoinih.

Plusov je več kot minusov Naštejmo nekaj dobrih lastnosti bitcoinov. Ponujajo popolno svobodo pri upravljanju z denarjem, saj lahko poljubno visoko vsoto v katerikoli delček sveta pošljemo kadarkoli, pri čemer nas nikdar ne zmotijo nedelujoči spletni plačilni servisi, provizije ali druge omejitve oziroma neprijetnosti. Transakcije so popolnoma varne, hitre in ne zahtevajo posredovanja osebnih podatkov, uporabniki pa v vsakem trenutku nadzorujejo njihov potek, zaradi česar morebitni prevaranti plavajo po suhem.

Bitcoin je popolnoma pregleden, saj so prav vsi podatki o izdajanju in trenutnem stanju virtualnega denarja dosegljivi na enem mestu, za nameček pa je protokol konkretno kriptiran, zaradi česar bi močno zaščito lahko obšel le nepridiprav s kvantnim računalnikom, teh pa te dni ni ravno na pretek (beri: jih ni).

Kaj pa zadeve, ki naložbo v Bitcoin postavljajo pod vprašaj? Najprej seveda velika ekskluzivnost – v lokalnem supermarketu z bitcoini ne morete kupiti pomaranč, a število ponudnikov storitev, ki jih obravnavajo kot valuto, povsem enakovredno dolarjem ali evrom, nezadržno raste (glede na katalog usebitcoins.info je število pravnih oseb, ki poslujejo tudi z bitcoini, že preseglo 1.300). Med njimi so znana imena, kot so WordPress, Amazonova knjigarna in Reddit. Bitcoin je prav tako precej nestabilna valuta – ker je v obtoku razmeroma malo bitcoinov (trenutno skoraj 12 milijonov), lahko na konkretno nihanje cene vplivajo že na videz nepomembni dejavniki. Volatilnost se bo sicer zagotovo umirila z nadaljnjim širjenjem bitcoinovske ozaveščenosti in nadgrajevanjem omrežja in obstoječe infrastrukture – ta je trenutno zadnji večji minus, saj je zelo očitno, da je Bitcoin še vedno globoko v fazi razvoja.

"Eno pištolo bi prosil in vrečko mamil zraven" Ker zagotavlja precej anonimnosti, je jasno, da ga marsikdo izkorišča tudi v nečedne namene. Precej medijske pozornosti, ki je s prstom pokazala tudi na temno stran, je virtualna valuta dobila prejšnji mesec, ko je FBI pohopsal Rossa Williama Ulbrichta in ustavil vse dejavnosti zloglasne Svilne ceste (Silk Road), spletnega črnega trga, na katerem so lahko stranke v zameno za prgišče bitcoinov kupile droge, orožje in celo naročile umor. Ker je bil Silk Road lociran v delu interneta, ki ga iskalniki, kot je Google, ne morejo indeksirati, je bil dostop mogoč le s specializiranim brskalnikom, kot je Tor.

FBI je med preiskavo zasegel več kot 144 tisoč bitcoinov, vrednih približno 28 milijonov ameriških dolarjev, cena digitalnega denarja pa je za kratek čas upadla za dobrih 30 odstotkov na vsega 85 dolarjev. Propad Svilene ceste in posledično antagoniziranje bitcoina je temu naredilo medvedjo uslugo – priljubljenost valute je poletela v nebo, sledila pa ji je tudi vrednost – ob pisanju je menjalni tečaj enega bitcoina postavljen pri 832 ameriških dolarjih oziroma 612 evrih.

Mehurček, ki se ne bo širil v nedogled? Izredno hitra rast cene bitcoinov še ne pomeni, da kmalu sledi strm upad, saj (pre)visoke vrednosti valute ne more določiti individualna entiteta (kar se praviloma dogaja v primeru resničnih finančnih mehurčkov), temveč jo določajo aktivnosti več sto tisoč udeležencev virtualnega trga. Absolutno se seveda lahko zgodi, da bitcoin iz tega ali drugega razloga propade tako kot številne druge valute (nemške marke, hrvaški dinarji), a trenutno je zaradi zanesljivosti, preprostosti in navsezadnje tudi prepričanja, da je ta hip boljša varovalka kot naložbe v klasične tuje valute, žlahtne kovine in vrednostne papirje, zasidran precej trdno, prostora za nadaljnjo rast in širitev pa ima še ogromno.

Ne spreglejte