Ponedeljek, 3. 8. 2020, 14.45
3 leta, 8 mesecev
(Ne)pričakovani zavezniki in pomočniki epidemiologov
Ni prispodoba – naučeni psi res lahko izvohajo okužene s koronavirusom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
4
V iskanju pozitivnega vzorca - natančnost razvrščanja na pozitivne in negativne je bila osupljiva.
V pilotski študiji nemške univerze so primerno usposobljeni psi ugotovili prisotnost oziroma odsotnost virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19, s kar 94-odstotno natančnostjo. To je vrednost, ki bi si jo želeli pri marsikaterem testu, s katerimi danes ugotavljajo prisotnost koronavirusa.
Včasih si težko predstavljamo, koliko učinkovitejši voh imajo psi v primerjavi z ljudmi – po nekaterih ocenah je kar več tisočkrat bolj učinkovit. To pa dobro vedo policisti, cariniki, reševalci in vsi drugi, ki pse uporabljajo pri iskanju prepovedanih snovi, eksplozivov, ponesrečencev, ugotavljanju obolelosti z rakom, nekaterih bakterijskih in virusnih okužbah in še marsičem.
V eni uri do 250 preizkusov s takojšnjim rezultatom
Med prvimi, ki so pomislili, da bi pse in njihov prefinjen voh lahko izkoristili za diagnosticiranje okuženih z novim koronavirusom, so bili v Angliji.
Raziskovalna skupina univerze v Durhamu in londonske fakultete LSHTM (London School of Hygiene and Tropical Medicine) je v sodelovanju z dobrodelno ustanovo Medical Detection Dogs svoj projekt napovedala že marca.
Ravno v teh ustanovah so predlani usposobili pse, ki odkrivajo malarijo z večjo stopnjo zanesljivosti, kot to predpisujejo standardi Svetovne zdravstvene organizacije, imajo pa izkušnje tudi za usposabljanje psov za odkrivanje drugih bolezni, kot sta rak in Parkinsonova bolezen.
Eden od večjih uspehov angleške človekoljubne organizacije Medical Detection Dogs je usposabljanje psov za odkrivanje malarije, ki še vedno jemlje velik krvavi davek v nekaterih delih sveta.
Ravno zato so prepričani, da bi ustrezno usposobljeni psi lahko pomembno prispevali k učinkovitemu diagnosticiranju koronavirusnih obolenj. Pes ne zahteva invazivno pridobljenega vzorca, kot je bris iz dihalnih poti ali nekaj krvi, rezultatov ni treba čakati kot pri laboratorijskih preizkusih, v eni uri pa lahko pes prevoha tudi do 250 ljudi.
Zelo visoka zanesljivost
Upravičenost njihovega optimizma so v teh dneh objavljeni študiji pod vodstvom veterinarske fakultete univerze v nemškem mestu Hannover nedvomno potrdili. Že z razmeroma kratkim, a doslednim usposabljanjem so sodelujoči psi pravilno prepoznali pozitivne in negativne vzorce v kar 94 odstotkih primerov.
Nekateri glavni sodelujoči uspešne nemške raziskave - skrajno desno vodja raziskave, profesor Holger Volk z veterinarske fakultete univerze v Hannovru.
Razpoznavanje temelji na majhnih, za nas nedojemljivih, a za pse prepoznavnih razlikah v vonju, ki nastanejo kot posledica precejšnjih metaboličnih sprememb ob obolelosti.
Osem vojaških psov, en teden učenja, naključno razporejeni preizkusni vzorci
Osem vojaško izurjenih psov vohljačev, prispevala jih je nemška vojska, so tako v laboratorijih ob seveda močnih epidemioloških varnostnih ukrepih v enem tednu naučili ločiti tisto, česar mi ne moremo zaznati: različne vonje glede na prisotnost oziroma odsotnost koronavirusa v organizmu.
Po koncu učenja so jim dali povohati 1.012 vzorcev sline in pljunkov. V nekaterih vzorcih je bil prisoten novi koronavirus sars-cov-2, preostali pa so bili kontrolni vzorci brez prisotnosti virusa, a so bili razporejeni povsem naključno. Niti raziskovalci niti trenerji niso vedeli, kateri vzorci so pozitivni in kateri ne.
Labradorka Frida, sicer pripadnica nemške vojske, je ena od osmih psov, ki so jih uspešno naučili prepoznati obolele s covid-19.
Z odliko v vseh pogledih
Zato pa so sodelujoči psi zelo hitro in z vznemirljivo natančnostjo razvrstili vzorce: pravilno so prepoznali 157 pozitivnih in 792 negativnih vzorcev. Trideset pozitivnih vzorcev jim je ušlo, 33 negativnih pa so pomotoma označili za pozitivne, a kljub temu je ob veliko več pravilnih razvrstitvah stopnja zanesljivosti razpoznavanja kar 94-odstotna.
Izračun še pokaže, da je bila povprečna občutljivost, to je delež pravilno opredeljenih pozitivnih vzorcev, 83-odstotna, povprečna specifičnost, to je delež pravilno opredeljenih negativnih vzorcev, pa 96-odstotna.
Vemo, da si javnost ne more vedno predstavljati, kako občutljiv voh imajo psi, a ti odlični rezultati so presenetili tudi nas, je med drugim povedala dolgoletna raziskovalka vedenja in trenerka psov pri nemški vojski dr. Esther Schalke.
Morda nas bodo na letališčih vohali, namesto da bi nam merili temperaturo
Nemška študija, o njej so poročali v znanstveni reviji BMC Infectious Diseases, je še pilotna, a njeni odlični rezultati opogumljajo, da bodo psi morda že v kratkem lahko opravili izjemno pomembno vlogo pri hitrem in množičnem presejanju obolelih na javnih krajih, kot so letališča, prireditveni in sejemski prostori ter mejni prehodi.
Že zdaj pa so vsekakor opravili razpoznavo obolelih z večjo zanesljivostjo kot merjenja temperature, ki jih ponekod (pri nas niti ne toliko) izvajajo na javnih krajih.
Vseh osem psov, ki so vohali v nemški raziskavi pod vodstvom veterinarske fakultete univerze v Hannovru, se je že pred tem izurilo in izkazalo v nemški vojski.
Morda bodo znali izvohati še kaj več
Že zdaj rezultati nakazujejo, da bi tako usposobljeni psi lahko učinkovito prispevali k zajezitvi širjenja koronavirusa.
Še več, avtorji študije so prepričani, da so ustvarili trdne temelje za nadaljnje raziskave, ki bodo preučile, ali psi lahko izvohajo (dobesedno) tudi druge podatke o poteku bolezni, kot je čas obolevanja ali klinični fenotip.
4