Torek, 19. 6. 2018, 14.09
5 let, 10 mesecev
Na Fursu pojasnjujejo dileme glede obdavčitve kriptovalut
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
1
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je z dopolnitvijo pojasnila glede davčne obravnave poslovanja z virtualnimi valutami razjasnila nekatere dileme, povezane z obdavčitvijo trgovanja s kriptovalutami. Med drugim lahko zdaj vsak zavezanec na podlagi 11 primerov bolje presodi, ali opravlja dejavnost ali ne.
Ob vse večji priljubljenosti kriptovalut in vlaganja vanje se je v zadnjih mesecih pojavilo vprašanje njihove obdavčitve. Posameznik, ki ne opravlja dejavnosti, načeloma ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Ali nekdo opravlja dejavnost, na Fursu ugotavljajo za vsak konkretni primer posebej.
"Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami ali dejavnosti rudarjenja virtualnih valut, se upoštevajo relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera," pojasnjujejo na Fursu.
Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni, da gre za opravljanje dejavnosti
Ob tem so navedli tudi splošne kriterije, ki jih upoštevajo pri presojanju. To so večje število trgovalnih dni v obdobju enega leta, večje število realiziranih naročil ali njihova večja vrednost. Furs upošteva tudi povprečno vrednost portfelja virtualnih valut v določenem letu ter vlaganje v ali uporabo namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij.
Prav tako davčne uradnike ob presoji zanima, ali je bil posameznik vključen v organizacijsko strukturo, ki predvideva delitev dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.
"Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto," poudarjajo na Fursu. Tako na primer zgolj višje število naročil ali trgovalnih dni ne pomeni nujno opravljanja dejavnosti, pač pa bo Furs ob presoji upošteval še druge okoliščine.
Kdo opravlja in kdo ne opravlja dejavnosti?
Da bi vsak posameznik lažje presodil, ali gre v njegovem primeru za opravljanje dejavnosti, so na Fursu navedli 11 konkretnih primerov. Tako na primer dejavnost opravlja oseba, ki je v 107 trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj dosegla milijon evrov vrednosti, povprečna vrednost njenega portfelja pa znaša 200 tisoč evrov.
Prav tako gre za dejavnost v primeru posameznika, ki je zabeležil 103 trgovalne dni, njegova povprečna vrednost portfelja je 210 tisoč evrov, hkrati pa je del neformalne ali formalne skupine oseb, ki si delijo posamezne delovne naloge in izmenjujejo podatke z namenom doseganja večjih dobičkov.
Na drugi strani dejavnosti ne opravlja fizična oseba, ki je na primer leta 2015 kupila za 50 tisoč evrov virtualnih valut v 950 naročilih in več kot 120 trgovalnih dneh, nato pa jih dve leti držala kot naložbo. Leta 2018 je virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je v 985 naročilih v več kot 100 trgovalnih dneh dosegla 250 tisoč evrov.
Taka oseba nakupov virtualnih valut namreč ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije, so poudarili.
Prav tako za opravljanje dejavnosti ne gre v primeru osebe, ki je lani vložila pol milijona evrov v kriptografske žetone, in sicer z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Ta oseba je po nekaj mesecih kupljene žetone prodala in pri tem iztržila 1,5 milijona evrov, in sicer v desetih trgovalnih dneh z 20 naročili.
Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj. Čeprav gre namreč za velik zaslužek in visoko vrednost portfelja, namreč ta fizična oseba trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig, navajajo na Fursu.
Dohodek, dosežen na podlagi airdropov, je obdavčljiv
Pojasnjujejo še, da dejavnosti posredništva na primer ne opravlja sin, ki za svojo mamo na trgu kupi za tisoč evrov virtualnih valut kot naložbo, ob tem pa tudi sam vlaga v virtualne valute. Sin namreč nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, svoje storitve pa tudi ne ponuja na trgu.
So pa na Fursu poudarili, da je obdavčljiv dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi tako imenovanih airdropov, pa tudi kriptovaluta, na primer bitcoin cash ali bitcoin gold, ki ga je imetnik bitcoina prejel ob njegovi razcepitvi. Če gre za fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti, je ta dohodek obdavčen po 25-odstotni stopnji.
1