Sreda, 11. 8. 2021, 22.00
2 leti, 8 mesecev
Kdo si je močno želel, da bi bilo ljudi strah cepiva AstraZenece
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,57
44
Cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki ga je švedsko farmacevtsko podjetje razvilo v sodelovanju z znanstveniki s prestižne britanske univerze Oxford, je predvsem v Evropi v prvih mesecih leta 2021 sprožalo alarme, saj je obstajal strah, da pri majhnem deležu cepljenih posameznikov lahko povzroči nastanek krvnih strdkov. Kasnejša analiza primerov je pokazala, da gre za izredno redke dogodke: v Veliki Britaniji, kjer je s cepivom AstraZenece cepljen največji delež prebivalstva, so do začetka aprila med 34 milijoni cepljenih ljudi zabeležili 222 primerov krvnih strdkov. Kasnejše študije so pokazale tudi, da je incidenca krvnih strdkov pri cepljenih z AstraZeneco približno enaka kot pri posameznikih, ki so prejeli cepivo naveze Pfizer/BioNTech.
Facebook je ta teden ukinil več kot 300 uporabniških računov, ki so bili povezani s skrivnostno marketinško agencijo Fazze. Ta je od jeseni 2020 organizirala aktivno kampanjo demoniziranja cepiva proti bolezni covid-19, ki so ga razvili znanstveniki z britanske univerze Oxford in švedska farmacevtska družba AstraZeneca, in v manjši meri cepiva naveze Pfizer/BioNTech. V ozadju bi lahko bili ruski interesi.
Ukinjeni uporabniški računi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, skupno jih je bilo 308, so od lanske jeseni delovali iz Rusije, ljudi pa so poskušali prepričati, da sta cepivi AstraZeneca in Pfizer/BioNTech, poudarek je bil predvsem na prvem, nevarni. Med drugim so trdili, da vektorsko cepivo AstraZenece, ki vsebuje oslabljen šimpanzji adenovirus, ljudi lahko spremeni v šimpanze, in uporabljali ključnik #AstraZenecaUbija (prevedeno) v več svetovnih jezikih.
Dezinformacijska kampanja je bila, tako so v torek zapisali pri Facebooku, na srečo razmeroma neuspešna, saj umaknjeni uporabniški računi niso imeli velikega dosega. Skupno jim je sledilo okrog 24 tisoč članov Facebooka in Instagrama s celega sveta.
Toda že v mesecu maju je isto podjetje, ki je po ugotovitvah Facebooka upravljalo mrežo uporabniških računov, šlo je za domnevno marketinško agencijo Fazze s poštnim nabiralnikom v Veliki Britaniji in sedežem operacij v Rusiji, vodilo drugačne operacije.
Švedska AstraZeneca od februarja razvija metodo, ki bi omogočila hitrejše prilagajanje cepiva za boj proti morebitnim novim sevom koronavirusa Sars-CoV-2. Na podobni misiji so tudi drugi proizvajalci cepiv proti bolezni covid-19.
Kot je takrat razkril na spletu precej znani francoski vplivnež Léo Grasset – na kanalu Dirty Biology na portalu YouTube objavlja znanstvene videoposnetke, gleda ga 1,2 milijona ljudi –, je v stik z njim stopil nekdo iz agencije Fazze in ga vprašal, če bi bil v zameno za plačilo pripravljen objavljati vsebine, ki bi metale slabo luč na cepivo Pfizer/BioNTech.
Podobno ponudbo je dobil nemški vplivnež Mirko Drotschmann. Fazze je bil za videoposnetke, ki bi kritizirali cepivo Pfizer/BioNTech, in medijem, ki ljudi pozivajo k cepljenju, pripravljen plačati dva tisoč evrov. Eden od pogojev za sodelovanje je bil, da vplivneži svojim sledilcem ne bi smeli razkriti, da so bile objave plačane.
Grasset in Drotschmann sta zgodbo spravila v javnost, saj v agenciji Fazze niso želeli razkriti, kdo je naročnik objav, ki bi demonizirale cepivo. Glede na raziskavo Facebooka so nekateri vplivneži ponudbo sprejeli, a vsebine kasneje, ko je Fazze po javnih nastopih Francoza in Nemca začel panično brisati sledi, izbrisali.
So bili v ozadju ruski cepilni interesi?
Rusija je znana po tem, da na družbena omrežja pošilja horde lažnih uporabnikov, ki širijo proruska stališča in ideologijo, pred vsesplošnim začetkom cepljenja proti bolezni covid-19 na svetovni ravni pa je z blagoslovom Kremlja tudi agresivno napadala učinkovitost cepiv proti koronavirusni bolezni, ki so jih razvili na Zahodu.
Vzporedno z dezinformacijsko kampanjo na Facebooku, ki jo je organizirala domnevna marketinška agencija Fazze, so ruske državljane pred cepivom AstraZenece z bizarno trditvijo, da se bodo, če se cepijo z njim, spremenili v šimpanze, lani jeseni strašile tudi nekatere ruske televizijske postaje.
Družbena omrežja je Rusija med drugim uporabila za agresivne poskuse zmanjševanja zaupanja javnosti v cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, ustvarjali pa so tudi strah pred vektorskim cepivom AstraZenece, ki je bilo takrat znano še kot "oxfordsko" cepivo. Motiv je bil jasen: Rusi so razvili svoje cepivo, Sputnik V.
Ta načrt ruskih oblasti se je sicer nekoliko izjalovil, saj so državljani Rusije v zadnjem letu postali izrazito nenaklonjeni vsem cepivom proti bolezni covid-19, tudi Sputniku V. Rezultat je ena najnižjih precepljenosti prebivalstva v Evropi in na svetu. V Rusiji je vse potrebne odmerke cepiv namreč prejelo manj kot 20 odstotkov odraslih.
Rusija si je z antagoniziranjem nekaterih cepiv proti bolezni covid-19, ki so jih razvili oziroma jih še razvijajo na Zahodu, naredila medvedjo uslugo. Ena od posledic nenehnega opozarjanja na pomanjkljivosti tekmecev ruskega cepiva Sputnik V je namreč vsesplošno nezaupanje Rusov v cepljenje proti bolezni covid-19. Nasprotujeta mu namreč več kot dve tretjini prebivalcev Rusije. Graf za primerjavo polno in delno cepljenega prebivalstva: Rusija z 19- oziroma 27-odstotnim deležem zaostaja celo za precej nizkim svetovnim povprečjem, ki upošteva tudi države, kjer cepivo proti bolezni covid-19 še ni na voljo vsem, še precej bolj pa za Slovenijo (40 in 45 odstotkov) in Evropsko unijo (52 in 61 odstotkov).
V zadnjih mesecih je Rusija svojo nekdanjo nasršenost do cepiva AstraZeneca omilila do te mere, da trenutno potekajo klinični testi kombiniranja cepiva Sputnik V s cepivom Vaxzevria (novo ime za cepivo AstraZenece).
Preberite tudi:
44