Ivan Šprajc še bližje odgovorom o vzponu in padcu napredne srednjeameriške civilizacije #video

Dr. Ivan Šprajc je tudi letos raziskoval v tropskem deževnem gozdu v osrčju polotoka Jukatana na jugovzhodu Mehike in zbirki svojih več kot dvajsetletnih odkritij majevske civilizacije pripisal nova, ki nam bodo bolje pojasnila eno od najnaprednejših civilizacij svojega časa.

Šprajca in njegovo ekipo je prijetno presenetila predvsem velika količina najdb na razmeroma majhnem prostoru - med njimi tudi manjše tempeljske piramide.
Šprajca in njegovo ekipo je prijetno presenetila predvsem velika količina najdb na razmeroma majhnem prostoru - med njimi tudi manjše tempeljske piramide. Foto: Ivan Šprajc

­­Slovenski arheolog dr. Ivan Šprajc, ki je tudi predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je neločljivi del svetovne arheološke elite. Slovenec, ki ima tudi mehiški naslov, že skoraj četrt stoletja intenzivno raziskuje običajnim ljudem težko dostopna območja polotoka Jukatan na meji Mehike z Gvatemalo. Tam je leta 2013 in 2014 odkril ostanke treh večjih majevskih mest, s čimer je dodatno zaslovel v znanstveni in laični javnosti.

[video: 65414 / ]

Gost tropski deževni gozd še danes dobro varuje tisočletne skrivnosti majevske civilizacije.

Letos poudarek na okolici odkritih mest

Spomladi letos se je Šprajc vrnil na prizorišča teh treh mest - Chactún, Lagunita in Tamchén - in svoje raziskave razširil na njihovo okolico. Z letalskim laserskim skeniranjem (LiDAR), ki zazna in prepozna arheološke ostanke tudi pod zavetjem gostega rastja, so že preiskali skoraj 200 kvadratnih kilometrov biosfere Calakmul, letošnja ekspedicija pa se je natančneje posvetila severni polovici tega območja.

Nova odkritja osvetljujejo značilnosti civilizacije, ki je 13 stoletij ostala očem skrita, in nam dokazujejo, da je bila majevska civilizacija izjemno napredna za svoj čas.

Bivalni prostori Majev na srednjeameriškem polotoku Jukatan Bivalni prostori Majev na srednjeameriškem polotoku Jukatan Foto: Ivan Šprajc

Šprajca pa prav posebej zanima, na čem je temeljila blaginja te civilizacije, kako so ustvarjali bogastvo, kako je delovalo njihovo gospodarstvo in vsakdanje življenje. Napredno je bilo tudi njihovo poljedelstvo, sploh pa za njihovo sicer kruto okolje tropskega deževnega gozda, saj so, kot dokazujejo najdbe, že takrat poznali napredne prijeme, kot sta pridobivanje poljedelskih površin z gradnjo teras ali upravljanje vode (namakanje in izsuševanje).

Ali so Maje pokopale vedno globlje socialne razlike?

Enako tako, kot še ne poznamo skrivnosti uspeha majevske civilizacije, si ne znamo še povsem pojasniti, zakaj je ta v devetem in desetem stoletju usahnila in izginila.

[video: 65416 / ]

Raziskave pritegnejo pozornost tudi nepričakovanih opazovalcev - na sliki: tapir.

Toda arheologi s svojimi najdbami ponujajo odgovor. Šprajc pojasnjuje, da so na nekaterih drugih najdiščih njegovi kolegi zaznali, da se v poznem obdobju majevske kulture kažejo tendence po povečani avtokraciji in poglabljanju družbenih razlik, kajti dragi predmeti so postajali vedno bolj omejeni samo na vedno ožji krog posameznikov.

Prav ta socialna nevzdržnost naj bi botrovala ali vsaj pospešila propad civilizacije, ki nas vedno bolj navdušuje – tudi zato, ker je cvetela takrat, ko so se na naši evropski celini šele vzpostavljali temelji temačnega obdobja srednjega veka.

Z letalskim laserskim skeniranjem (LiDAR), ki zazna in prepozna arheološke ostanke tudi pod zavetjem gostega rastja, so Šprajc in njegovi sodelavci že preiskali skoraj 200 kvadratnih kilometrov biosfere. Z letalskim laserskim skeniranjem (LiDAR), ki zazna in prepozna arheološke ostanke tudi pod zavetjem gostega rastja, so Šprajc in njegovi sodelavci že preiskali skoraj 200 kvadratnih kilometrov biosfere. Foto: Ivan Šprajc

Veliko najdb na majhnem prostoru priča o razkošju majevskega vsakdana (a ne za vse)

Šprajca in njegovo ekipo je prijetno presenetila predvsem velika količina najdb na razmeroma majhnem prostoru. Poleg že omenjenih prilagoditev za poljedelstvo so našli tudi manjše tempeljske piramide in veliko prostorov za bivanje, posebno presenečenje pa so bila številna igrišča za igre z žogo, ki jih sicer najdemo samo v krajih z veliko politično močjo in vplivom.

Vse te najdbe so bile večinoma v razmeroma dobrem stanju, kajti po propadu majevske kulture pred dobrim tisočletjem tu ni bilo nobenih dogajanj, le čas in deževni pragozd sta do zdaj vse te ostanke skrivala pred človeško radovednostjo in plenilci.

Vedno več dokazov je, da so Maji znali upravljati vodo v poljedelstvu (namakanje, izsuševanje). Vedno več dokazov je, da so Maji znali upravljati vodo v poljedelstvu (namakanje, izsuševanje). Foto: Srdjan Cvjetović

Katere odgovore lahko ponudi keramika?

Keramični vzorci bodo morda postregli z odgovori na vprašanja o dinamiki poseljevanja Majev na tem območju Srednje Amerike – od nastanka prek krepitve vse do še ne pojasnjenega izginotja. Ravno to bo žarišče naslednjih terenskih ekspedicij, ki bodo dr. Šprajca in njegov tim strokovnjakov ponovno popeljali v jukatanske pragozdove.

Naslednje leto bodo tako pregledali še južni del lidarsko posnetega območja, temu pa bo sledila poglobljena analiza vseh podatkov in z njo, prepričani smo, tudi nova spoznanja.

[video: 65412 / ]

Polotok Jukatan še vedno skriva mnoge odgovore na vprašanja o majevski civilizaciji.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • DamDam / 12.10.2017. ob 19:30

    Dežmana in Možino je treba poslat tja dol, bo takoj vse jasno....

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano