IBM-ov superračunalnik bo reševal Afriko

Projekt bo trajal deset let in stal 100 milijonov dolarjev (73,7 milijona evrov). Poimenovali so ga Lucy, po 3,18 milijona let starem okostju ženskega človečnjaka vrste Australopithecus afarensis, ki so ga leta 1974 našli v Etiopiji.

Watson ima dostop do ogromne količine podatkov, za analizo uporablja umetno inteligenco, razume pa tudi človeški jezik. Pri IBM zato menijo, da lahko ponudi rešitve za težave, ki črno celino pestijo že stoletja.

Gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo Na šolah brez računalnikov bodo lahko s pametnimi telefoni in drugimi mobilnimi napravami brskali po njegovi zbirki podatkov v oblaku. To bodo lahko za diagnostiko uporabili tudi zdravstveni delavci. Watson bo tako na primer pomagal odgovoriti na vprašanje, zakaj je v podsaharski Afriki kar 22 odstotkov vseh svetovnih primerov raka na materničnem vratu, in predlagal morebitne nove načine za zdravljenje.

Njegove analitične sposobnosti bodo lahko za določanje najboljših poti uporabili tudi prevozniki, ki se danes prebijajo skozi prometne zastoje na izjemno slabih cestah. Ta sistem sicer že uspešno preizkuša neka dostavna družba v Lagosu.

Podoben način analize podatkov uporabljajo tudi v Maroku, kjer izbiro in način vzgoje kmetijskih pridelkov prilagajajo dolgoročnim računalniškim napovedim povpraševanja, vremena in izbruhov bolezni.

IBM je sicer kljub velikemu potencialu umetne inteligence v zadnjih treh letih z Watsonom zaslužil le 100 milijonov dolarjev (73,7 milijona evrov). A v podjetju napovedujejo, da se bo to kmalu spremenilo, saj morajo kmalu upravičiti nedavno naložbo v posebno Watsonovo enoto, ki jih je stala okroglo milijardo dolarjev (737 milijonov evrov).