Petek, 3. 1. 2020, 15.30
4 leta, 3 mesece
Ali veste, kaj je "sendvič dvojno irski z nizozemskim"?
Googlova novoletna zaobljuba: ne bodo več (toliko) davčno kreativni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,97
Googlova podružnica na Irskem je (bila) zelo pomembna postojanka pri davčni ustvarjalnosti tega tehnološkega velikana.
Na podlagi podatkov, ki jih je Google oddal ameriški davčni upravi, je mogoče sklepati, da ta internetni velikan ne bo več izkoriščal lukenj in ovinkov v ameriški, irski in nizozemski zakonodaji, ki so mu omogočale izogibanje davčnim obveznostim v polnem znesku.
Pojem "sendvič dvojno irski z nizozemskim (Double Irish With A Dutch Sandwich)" opisuje način, kako se ob pomanjkljivostih davčne zakonodaje ZDA, Irske in Nizozemske ter ob posledično premišljenem ustanavljanju tujih podružnic multinacionalke spretno izogibajo plačevanju davčnih obveznosti tam, kjer je bil dohodek pravzaprav ustvarjen.
Z luknjami do močno zmanjšane in preložene davčne obveznosti
Tako so si velikani zelo zmanjšali svojo davčno osnovo in velikokrat plačali le smešno majhen del davkov ter s tem prihranili na stotine milijard dolarjev, evrov, funtov in drugih valut. Reuters je poročal, da je leta 2018 Google prek Nizozemske na Bermude prestavil 21,8 milijarde evrov, še več kot leto prej, ko so tako prestavili "samo" 19,9 milijarde evrov.
Googlova davčna ustvarjalnost je trn v peti davčnih uradov v številnih državah.
V ZDA so namreč tako za več let prestavili svojo davčno obveznost, marsikje drugje po svetu, tudi Evropi, pa jo zmanjšali na praktično zanemarljivo raven.
Nič več prodaje z Bermudov in iz Irske
Pri tej ustvarjalnosti Google ni bil izjema, a najnovejša davčna napoved Googlove krovne družbe Alphabet ameriškim davčnim oblastem nakazuje, da se tega – vsaj v svoji domovini ZDA – ne bodo šli več.
Google bo od zdaj prodajal licence za svoje izdelke in storitve neposredno iz svojega podjetja v ZDA (na fotografiji), ne več prek svoje bermudske podružnice.
Google to pojasnjuje s poenostavitvijo svoje korporativne strukture, zaradi česar bodo svojim podružnicam po svetu licence za svoje izdelke in storitve prodajali neposredno iz ZDA, ne več prek svojega bermudskega podjetja ali svoje irske podružnice.
Odpustek za tiste, ki se vrnejo
Na Googlovo odločitev je gotovo vplival tudi lani sprejet zakon v ZDA, ki ob takšni vrnitvi poslovanja v matično državo, torej ZDA, zagotavlja odpustek pred plačilom zaostalih davkov iz preteklosti. Trumpova administracija je sicer v začetku leta 2018 znižala davek na dobiček z nekdanjih 35 odstotkov na bistveno nižjih 15,5 odstotka.
Google sicer vztraja, da je tudi do zdaj plačeval vse predpisane davke v ZDA. Zatrjujejo, da je v zadnjih desetih letih povprečna stopnja davka na dobiček, ki so ga plačevali, znašala 23 odstotkov in da so štiri petine skupnega zneska plačali v ZDA.
V Evropi so bili učinki davčne ustvarjalnosti še večji
Toda evropske države ugotavljajo, da na naši celini Google (pa ne samo on ter podjetja v panogi informacijske in komunikacijske tehnologije) plačuje bistveno nižje odstotke glede na prihodek, ki ga ustvari, zaradi česar je bil že večkrat tarča preiskav finančnih oblasti v več evropskih državah.
Ameriške oblasti so sicer postavile skrajni rok, do katerega morajo vsa (ameriška) podjetja prenehati uporabljati davčno iznajdljiv "sendvič", in sicer do konca leta 2020. Google se je pač odločil, da ne bo čakal do zadnjega trenutka.
Ameriški predsednik Donald Trump z zakonskimi spodbudami (in omejitvami) poskuša vrniti čim večji del obdavčljivih prihodkov velikih ameriških podjetij v matično državo.
Razsežnosti davčne ustvarjalnosti še niso povsem razkrite
Toda omenjeni sendvič ni edini primer davčne iznajdljivosti, s katero ameriškim velikanom uspe močno oklestiti svojo davčno obveznost.
Apple je, na primer, v ta namen izkoriščal otok Jersey, a so se tudi oni zavezali, da bodo v prihodnjih petih letih v ZDA pripeljali kar 252 milijard dolarjev (slabih 230 milijard evrov).
Davčni strokovnjaki opozarjajo, da pravzaprav ni veliko znanega o tem, kaj še so multinacionalke že doumele pri svoji davčni ustvarjalnosti.
