SiolNET. Digisvet Novice
1,96

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju: Jože Hebar, predsednik uprave družbe Elektro Maribor

"Elektrika je bila zelo dolgo zelo poceni"

1,96

termometer

Jože Hebar | Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Jože Hebar je predsednik uprave družbe Elektro Maribor. | Foto: Matej Pušnik (ISR)
Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Jože Hebar je predsednik uprave družbe Elektro Maribor. Foto: Matej Pušnik (ISR)

Redukcij se nam za zdaj ni treba bati, a če bo ta grožnja postala resničnost, jo bodo krotili z drugimi načini, je med drugim povedal naš sogovornik.

Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Jože Hebar je vodenje družbe Elektro Maribor prevzel s polnimi pooblastili februarja letos po tem, ko je družbo vodil kot vršilec dolžnosti. Nasledil je nekdanjega direktorja Borisa Soviča, a je od prvega dneva, tako tudi tokrat, vse svoje nastope usmeril v prihodnost, zato se komentiranja preteklosti vzdržuje.

Njegova največja poklicna strast so pametna omrežja prihodnosti, zato smo ga ob robu prvega regijskega NET 0 dogodka v Mariboru (organiziral ga je Institut za strateške rešitve ob sodelovanju SPIRIT Slovenia in ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije), kjer je sodeloval kot panelist, povprašali za oceno in (kratkoročno) napoved razmer za potrošnike električne energije v Sloveniji.

Kaj pomeni zdajšnja energetska kriza za posameznike, podjetja, državo?

Energetska kriza, ki jo imamo zdaj, je kriza vse družbe. Ne samo posameznikov, ne samo podjetij, ne samo države, temveč najmanj regije. V to krizo nas je pripeljalo verjetno sprejemanje napačnih odločitev, kot se danes zdi, kar na globalni ravni. Ujela nas je nepripravljene na zadnje dogodke, ki so bili, lahko bi skorajda rekli, "perfect storm" (izjemno slabo stanje zaradi kombinacije neugodnih okoliščin, op. avt.).

"Energetska kriza, ki jo imamo zdaj, je kriza vse družbe. Ne samo posameznikov, ne samo podjetij, ne samo države, temveč najmanj regije." | Foto: Matej Pušnik (ISR) "Energetska kriza, ki jo imamo zdaj, je kriza vse družbe. Ne samo posameznikov, ne samo podjetij, ne samo države, temveč najmanj regije." Foto: Matej Pušnik (ISR)

Kako hudo je zdajšnje stanje?

Še vedno ni tako hudo, kot bi se lahko zgodilo, je pa pokazatelj, da moramo nekaj nujno narediti. Prihajam s področja elektrodistribucije in je tudi tam treba nekaj nujno narediti, ker se je način, na katerega smo delali vrsto let, izkazal za preveč denarno potratnega …

Kje je največja luknja?

Zagotovo preveliko računanje na dejavnike sočasnosti, da je obračunska moč gospodinjskih odjemalcev nekaj, kar moramo zagotoviti, brez upoštevanja, da bo to moč v resnici tudi trošil. Konična moč je nekaj, kar mi z vidika jakosti omrežja moramo zagotavljati, tudi pogodbeno, pri uporabnikih pa se danes struktura porabe bistveno spreminja.

Kakšne so te spremembe?

S prehodom na ogrevanje s toplotnimi črpalkami se je povprečna poraba električne energije v slovenskih gospodinjstvih povečala za od osem- do desetkrat.

"Še vedno ni tako hudo, kot bi se lahko zgodilo, je pa ta energetska kriza pokazatelj, da moramo nekaj nujno narediti." | Foto: Matej Pušnik (ISR) "Še vedno ni tako hudo, kot bi se lahko zgodilo, je pa ta energetska kriza pokazatelj, da moramo nekaj nujno narediti." Foto: Matej Pušnik (ISR)

Ali je infrastruktura sploh pripravljena na to?

Infrastruktura to do določene mere prenese, ker je bila v preteklosti predimenzionirana, a k temu prihaja še izziv elektrifikacije prometa, kar pomeni, da je treba zagotoviti polnilna mesta za vse te električne avtomobile, kar je še en udarec za prej omenjeni faktor sočasnosti. Ko pride delavec iz službe in začne polniti svoj električni avtomobil, pomeni to izjemno velik izziv za elektrodistribucijsko omrežje.

Kako se spopadate s tem izzivom?

V prihodnosti bo treba vlagati bistveno več denarja in energije, tudi subvencij, v baterijske hranilnike, v prečrpovalne hidroelektrarne … Vrsto let čakamo na Kozjak, to je nujno potrebno vzporedno z nestabilnimi viri, kot je fotovoltaika, da na ta način zagotovimo stabilno zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo.

Rafael Mihalič Digisvet "Naša in morda še katera generacija poceni energije ne bo več doživela"

Omenili ste, da je fotovoltaika nestabilen vir …

Ne moremo zagotoviti, da bomo imeli sonce v vsakem trenutku, predvsem pa ne takrat, ko ga potrebujemo …

Kaj potem potrebujemo?

Če bodo naše potrebe še naprej naraščale, se bo treba ukvarjati tudi s tem, da se poraba električne energije zmanjšuje. Treba se je truditi tudi pri tem, da ne trošimo vedno takrat, ko se nam zazdi, da imamo to potrebo, temveč da smo glede tega prilagodljivi. Ne samo gospodinjski odjem, temveč tudi industrija, ker se tudi ta lahko prilagodi z odjemom in porabo ter tako pomembno pripomore k stabilnosti sistema ter varnosti in razpoložljivosti oskrbe z električno energijo.

"Če bodo naše potrebe še naprej naraščale, se bo treba ukvarjati tudi s tem, da se poraba električne energije zmanjšuje. Treba se je truditi tudi pri tem, da ne trošimo vedno takrat, ko se nam zazdi, da imamo to potrebo, temveč da smo glede tega prilagodljivi." | Foto: Matej Pušnik (ISR) "Če bodo naše potrebe še naprej naraščale, se bo treba ukvarjati tudi s tem, da se poraba električne energije zmanjšuje. Treba se je truditi tudi pri tem, da ne trošimo vedno takrat, ko se nam zazdi, da imamo to potrebo, temveč da smo glede tega prilagodljivi." Foto: Matej Pušnik (ISR)

Ali se moramo gospodinjski odjemalci bati redukcij?

Ta trenutek te grožnje kot realnost ne vidimo, delamo pa vse za to, če bi postala ta grožnja realna, da imamo v rokah mehanizme, s katerimi bi prek omejevanja porabe in znižanja obračunske moči prisilili uporabnike k varčnosti ter se tudi s tem izognili redukcijam.

Na okrogli mizi ste poudarili, da že v preteklosti nismo naredili dovolj, da bi preprečili, kar se nam zdaj dogaja ….

Elektrika je bila zelo dolgo zelo poceni. Marsikdo se ne zaveda, kaj vse je treba zagotoviti za zanesljivo oskrbo z električno energijo. Za običajnega Janeza Novaka je elektrika dobrina, ki pride iz vtičnice in mu je na voljo v količini in takrat, ko jo potrebuje, preostalo ga ne zanima, a je realnost drugačna. Če malo morda površno zaokrožimo: tretjina hidro, tretjina jedrska, tretjina termo, na veter in sonce pa je toliko, da jo imamo. Drugače je tam, kjer so za veter in sonce naredili več, recimo na Nežiderskem jezeru (Neusiedler See).

Tomaž Žagar Digisvet "Evropska energetska politika je polna sanj in upanj na čarobno rešitev" #video

Kako daleč pa lahko še gredo cene električne energije?

To je vprašanje za tiste, ki jo proizvajajo in z njo trgujejo na borzi. Mi smo elektrodistribucijsko podjetje in smo pristojni za to, da električna energija, ne glede na to, kdo jo je proizvedel, pride do naših odjemalcev. Absolutno pa skrbno spremljamo razmere, tudi ob grožnji o nedostopnosti plina, ki bo zagotovo vplivala na povečanje povpraševanja po električni energiji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin