Sreda, 3. 3. 2021, 17.01
2 leti, 10 mesecev
Težave množičnega cepljenja v Evropski uniji
Čeprav je cepiv proti novemu koronavirusu odločno premalo, se ponekod nabirajo zaloge
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,01
27
V Franciji in Nemčiji iščejo načine, kako preprečiti kopičenje neporabljenega cepiva AstraZenece.
Nemčija in Francija se spoprijemata z nabiranjem zalog neporabljenega cepiva AstraZenece. Tudi v Sloveniji je danes v skladiščih 15 tisoč odmerkov cepiva tega proizvajalca. Zakaj se to dogaja in ali so vzroki za to utemeljeni?
V nemškem Duisburgu je, po poročanju britanskega časnika The Guardian, ki se sklicuje na tamkajšnjega mestnega govorca, odpadlo ali ostalo nezasedenih od 50 do 70 odstotkov terminov za cepljenje s cepivom britansko-švedske farmacevtske družbe AstraZenece.
Podobna poročila, čeprav ne v takšnih razsežnostih, prihajajo tudi iz Berlina in še nekaterih delov Nemčije. Ali je to dovolj za domnevo, da gre za razširjenost zadržkov proti temu cepivu?
Glavni vzrok logistika?
Pri omenjenem britanskem časniku na podlagi natančnejše analize menijo, da gre vendarle za krajevne omejene pojave v nekaterih regijah, kjer naj bi bile glavni razlog logistične težave.
Tako navajajo primer Hamburga, drugega največjega nemškega mesta, kjer so, kot pravijo, zaznali komaj kakšnega posameznika, ki bi ob ponujenem oxfordskem cepivu izrazil pomisleke, ali pa bi ga zavrnil.
Prednost cepiva AstraZenece: lažji transport in shranjevanje
Toda v Hamburgu poudarjajo, da je nemška odločitev, da cepivo AstraZenece uporabljajo samo za mlajše od 65 let, ustvarila "nezanemarljive logistične težave". Spomnimo, podobno kot Nemčija se je odločila tudi Slovenija, ker dozdajšnje klinične študije niso zajele zadostnega dela prebivalstva, starejšega od 65 let.
Cepivo AstraZenece ima pomembno vlogo v evropski strategiji doseganja čim večje precepljenosti prebivalstva v čim krajšem času. Pomembna prednost tega cepiva je, da sta njegov prevoz in shranjevanje, v primerjavi z ostalima dvema cepivoma, registriranima v Evropski uniji, veliko lažja.
Ena glavnih prednosti cepiva AstraZenece je, da ga ni treba hraniti na tako nizkih temperaturah, zato je dostava lažja, tudi do najbolj oddaljenih ordinacij splošne in družinske medicine.
Tudi pri nas AstraZeneca za nekatere najstarejše
To pomeni, da je ravno cepivo AstraZenece najprimernejše za distribucijo v ordinacije splošne in družinske medicine tudi v najbolj oddaljene kraje.
Ravno to je tudi razlog, da Slovenija vendarle dopušča uporabo tega cepiva tudi pri starejših, če ti ne morejo priti do cepilnih mest in jih je zato treba cepiti na njihovem domu oziroma v domu starejših občanov.
Francija odpravila uradna omejevalna priporočila za cepivo AstraZenece
Toda Nemčija, kjer je v začetku tega tedna kar dve tretjini od dobavljenih 1,4 milijona odmerkov cepiva AstraZeneca še vedno bilo shranjeno v skladiščih, ni edina država, ki jo skrbijo zaloge neporabljenega cepiva AstraZenece. Podobno je tudi v Franciji, kjer so do zdaj porabili komaj 24 odstotkov dobavljenih odmerkov, medtem ko Bloomberg poroča, da je ta delež še nižji.
Uradni Pariz je zaradi tega te dni že spremenil svoje prvotno stališče o cepivu AstraZenece, ki je bilo enako nemškemu (tudi) v delu, da cepiva AstraZenece ne bi dajali starejšim od 65 let. Zdaj francoski medicinski regulator tega ne priporoča več.
Francoski premier Jean Castex je med tem zadnji teden napovedal, da bodo vsi, ki se želijo cepiti in so starejši od 50 let, dobili to priložnost do sredine maja.
V Nemčiji razmišljajo o odpravi prednostnih skupin za cepljenje
Tudi v Nemčiji je vedno več pritiskov po odpravljanju tega priporočila, nekateri celo omenjajo, da bi za odpravo teh neporabljenih zalog veljalo razmisliti o odpravi prednostnih skupin glede vrstnega reda cepljenja, še poroča The Guardian.
Kritično infrastrukturo so namreč razmeroma hitro našli in izbrali, tudi ob pomoči poklicnih združenj in sindikatov, a pri naslednjih skupinah, predvsem pri kroničnih bolnikih pod 65 let, bo to nekoliko težje poiskati, saj protokol zahteva zbiranje mnenj od osebnih zdravnikov ali celo zbiranje in obdelovanje prijav samih posameznikov.
Kdor prej pride …
Ponekod uporabljajo informacijske tehnologije z namenom preprečevanja kopičenja zalog. V prej omenjenem Duisburgu tako programska oprema skrbi, da za vsak razpoložljiv termin cepljenja, pošljejo SMS-povabilo trem prijavljenim prostovoljcem.
Tisti, ki se prvi prijavi, dobi prvi tudi termin.
Izrael je država, kjer so doslej precepili največji delež prebivalstva - do konca februarja že več kot polovico. Uporabljajo izključno Pfizerjevo cepivo, čeprav so izdali dovoljenje tudi za cepivo Moderne.
Nekaj zaloge je vendarle potrebne
Vsekakor pa je treba upoštevati, da so zaloge cepiv deloma vendarle potrebne zato, da bi vsi, ki so prvi odmerek cepiva že prejeli, dobili svoj drugi odmerek v skladu s priporočili proizvajalcev.
Ob tem se pojavlja dilema, ali podaljšati interval in tako čim večjemu številu ljudi zagotoviti vsaj prvi odmerek ali vztrajati pri predpisanih režimih, ki so tudi preverjeni v kliničnih študijah.
AstraZeneca je Renault, Pfizer/BioNTech pa Rolls Royce
Zadržanost do britansko-švedskega cepiva poglabljajo tudi napovedani izpadi dobave in "pingponganje" z Evropsko unijo, katere strategija skupne nabave cepiv, milo rečeno, ni tako uspešna, kot bi si želeli.
Vsekakor pa je glede cepiva AstraZenece nekaj več zadržanosti v javnosti kot glede ostalih cepiv. Eden glavnih razlogov za to so rezultati učinkovitosti cepiva v dozdajšnjih kliničnih študijah. Francozi jih, kot so zapisali pri Bloombergu, igrivo tolmačijo tako, da cepivo AstraZeneca primerjajo z Renaultom, cepivo Pfizer/BioNTech pa z Rolls Royceom.
V Sloveniji in še nekaterih državah je ob skopih dobavah cepiv vseh proizvajalcev "Rolls Royce" rezerviran za najstarejše, pri katerih je tveganje za najslabši izid bistveno višje.
Učinkovitost cepiva AstraZenece je v primerjavi s cepivi Pfizer/BioNTech in Moderna ter glede na količino prvega odmerka nižja tudi do ene četrtine, razkrivajo rezultati kliničnih študij. Kot poroča The Gurdian, prvotno objavljena 90-odstotna učinkovitost cepiva AstraZeneca je veljala le za majhno skupino ljudi, katerih prvi odmerek ni ustrezal priporočilom proizvajalcev.
Toda ali te številke res povedo vse?
Pred najhujšim ščitijo podobno dobro vsa tri odobrena cepiva
Poglavitni interes družbe s cepljenjem je čim prej omejiti širjenje epidemije, predvsem najtežjih primerov, ki najbolj obremenjujejo zdravstveni sistem in vodijo do smrtnih izidov. Pri preprečevanju težjih in najtežjih primerov pa je učinkovitost vseh treh, v Evropski uniji že odobrenih, cepiv skoraj enaka in zelo blizu stotim odstotkom.
Preprosteje povedano: cepivo AstraZenece morda ni enako učinkovito pri preprečevanju, da bi sploh zboleli za boleznijo covid-19, a nas z enako visoko verjetnostjo varuje, da zaradi nje ne bi pristali v bolnišnici ali celo umrli. Ob že opisani veliko lažji logistiki cepiva AstraZenece in njegovi občutno nižji ceni v primerjavi s cepivi, ki temeljijo na sporočilni RNK, ni težko razumeti, zakaj je cepivo AstraZenece tako zanimivo in pomembno državam ter njihovim sistemom javnega zdravja.
Cepiva niso magične snovi
V želji, da čim prej zaživimo, kot smo prej, se v javnosti pojavljajo mnoga nerealna in zato tudi nevarna pričakovanja glede cepiv. Vseh cepiv, da ne bo pomote. Pri tem ne mislimo samo na razne znanstveno neutemeljene zablode (čipiranje, priprava cepiv iz splavljenih fetusov in mnogi drugi nesmisli, ki jih premorejo samo družbena omrežja), temveč tudi glede same učinkovitosti cepiv.
Prva takšna zabloda je, da cepivo učinkuje takoj. To preprosto ne more biti res, ker telo pač gradi svoj imunski odziv zaradi cepiva, ki to spodbuja. Ta proces pač zahteva čas – in pri mnogih cepivih tudi drugi odmerek.
Stoodstotne varnosti žal ni
Še več, ni univerzalnega odziva na cepivo, saj na to vplivajo številni dejavniki zdravja in tudi genetske zasnove (zato eni ljudje razvijejo več protiteles, drugi manj, eni imajo stranske učinke, drugi ne), zato ni možno s stoodstotno gotovostjo jamčiti uspešnosti cepljenja – to še najbolje ve mariborski zdravnik in še nekateri ljudje v domovih starejših občanov, ki so se okužili kljub prejemu cepiva na priporočen način.
Tu pa so še novi sevi virusa, ki jih obstoječa cepiva, ustvarjena na podlagi lanskih sevov, morda ne bodo uspela zatreti. To pravzaprav ni nič neobičajnega ali dramatičnega: tudi cepiva za gripo niso enaka vsako leto, in tudi pri cepivih proti novemu koronavirusu lahko pričakujemo, da se bodo prilagajala nastajanju novih sevov. Sprijaznimo se, tudi virus lahko "vleče" prvo potezo.
27