Četrtek, 12. 11. 2020, 22.17
3 leta, 5 mesecev
Bomo po juniju 2021 plačevali do zdaj brezplačno ugodnost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,29
4
Google Foto oziroma Google Photos je v manj kot štirih letih po začetku delovanja uporabljala že več kot milijarda ljudi.
Storitev Google Foto, ki jo za brezplačno shranjevanje fotografij in videoposnetkov uporablja ves svet, junija prihodnje leto ne bo več neomejena. Marsikateri uporabnik se bo sčasoma zato znašel pred dilemo: naj plačam, da bom lahko storitev še naprej uporabljal nemoteno, naj začnem brisati posnetke ali pa naj posežem po alternativi, čeprav enako dobre pravzaprav ni?
Google je storitev Google Foto zagnal leta 2015 in njeno uporabo omogočil vsem lastnikom uporabniškega računa Google, kar pomeni, da je imel dostop do brezplačne shrambe za fotografije in videoposnetke vsak z internetno povezavo.
Če je uporabnik pripravljen sprejeti zelo mile kompromise, to je tako rekoč (z vidika povprečnega uporabnika) neopazno znižanje kakovosti posnetkov, mu Google Foto ponuja neomejeno količino prostora za shranjevanje fotografij in videoposnetkov.
Google Foto ima nekatere omejitve. Velikost fotografij je omejena na 16 megapikslov, videoposnetkov pa na ločljivost 1080p. Vsebine v višjih ločljivostih Google Foto samodejno skrči. Če jih želi uporabnik obdržati v izvirni kakovosti, ki presega kriterije za neomejeno shrambo, pa bodo zasedale razpoložljiv prostor za shranjevanje.
To pomeni, da se posnetki, shranjeni v Google Foto, ne štejejo v kvoto 15 gigabajtov (brezplačnega) prostora, ki privzeto pripadajo vsakemu lastniku uporabniškega računa Google.
Po juniju 2021 tri možnosti: briši, preseli ali pa plačaj
S 1. junijem 2021 se to spreminja. Fotografije in videoposnetki, ki jih bo uporabnik v kakršni koli kakovosti naložil v Google Foto, bodo od tedaj začeli zapolnjevati tudi brezplačni prostor. To pomeni, da se že naloženi posnetki še ne bodo šteli v omejitev prostora, vsi novi pa.
Ko bo dosežena omejitev 15 gigabajtov zasedenega prostora v računu Google, bo nadaljnje nalaganje fotografij ali videoposnetkov oziroma shranjevanje česar koli v oblak Google Drive onemogočeno, dokler z brisanjem datotek ali selitvijo datotek v druge brezplačne oblake ne bomo sprostili nekaj prostora.
Ali pa pri Googlu zakupili dodatnega prostora za shranjevanje podatkov, seveda. To ne bo obvezno, bo pa za številne uporabnike daleč najbolj praktična rešitev.
Google naročnino na plačljivo storitev, s katero uporabnik pridobi več prostora za shranjevanje podatkov v oblak, od maja lani trži pod blagovno znamko Google One.
Zakaj se bo marsikdo sprijaznil z novim Googlovim davkom
Google je uporabnike s ponudbo, ki je bila dolgo precej boljša od tekmecev, pravzaprav stisnil v kot.
Že več kot poldrugo desetletje jih razvaja z radodarno količino brezplačnega prostora v oblaku. Ko je aprila 2004 zagnal spletno pošto Gmail, je ta ponujal takrat skoraj neverjeten en gigabajt prostora oziroma petstokrat večje skladišče za e-sporočila od Microsoftovega Hotmaila, takrat enega od najbolj priljubljenih spletnih odjemalcev e-pošte.
Posledica takšnega razkoraka, ki se je nadaljeval do danes, saj Google uporabnikom še vedno ponuja več brezplačnega prostora od večine tekmecev, je današnje desetmestno število imetnikov Googlovih uporabniških računov, na katerih so številni zgradili svoje digitalne identitete.
Skoraj vse Googlove aplikacije si delijo prostor, ki ga ima uporabnik v svojem računu Google. Privzeto je to 15 gigabajtov.
Z Googlovim uporabniškim računom imajo številni uporabniki povezane pametne telefone z operacijskim sistemom Android in varnostno kopirane posledično vse svoje stike in foto- ter videoalbume, dokumente, gesla, spletne in koledarske zaznamke ter seveda e-pošto.
Kdor želi status quo ohraniti tudi po tem, ko mu Google javi, da bo kmalu zapolnil ves prostor, se znajde pred že omenjenim razpotjem: naj plačam, naj pobrišem podatke ali pa naj se mučim z odpiranjem desetih drugih uporabniških računov in preklapljanjem med njimi? Marsikdo se bo odločil za prvo možnost.
Ta dilema se ne pojavlja le pri Googlu, temveč tudi pri drugih velikih ponudnikih shranjevanja podatkov v oblak, predvsem pri Applu, katerega uporabniki imajo na oblak iCloud prav tako vezano svojo digitalno identiteto. Cene za dodaten prostor so podobne kot za uporabnike Googla: dva evra na mesec za 100 gigabajtov, trije evri za 200 in tako naprej.
Alternative zaradi nepraktičnosti pogosto ne pridejo v poštev
Ker je uporabniški račun Google za ogromno ljudi njihov internetni jaz, zanje pogosto ne pridejo v poštev alternative, kot je ustvarjanje dodatnega e-poštnega računa Google za dodatnih brezplačnih 15 gigabajtov ali pa koriščenje storitev katerega drugega ponudnika shrambe v oblaku, kot so Mega, Microsoft OneDrive, Dropbox, Mediafire, Sync.
Nekateri proizvajalci pametnih telefonov kupcem novih naprav pogosto ponujajo koriščenje promocijskih obdobij večjih količin prostora za shranjevanje podatkov v nekaterih najbolj znanih oblakih. Za Googlovega to z modeloma 7.2 in 6.2 trenutno ponuja Nokia, a pozor: ko se promocijsko obdobje izteče, uporabnik pa s kreditno kartico ne podaljša naročnine na plačljivi paket, ima znova dostop le do brezplačnih 15 gigabajtov prostora. Če je v promocijskem obdobju to omejitev presegel, do podatkov ne bo mogel priti, dokler se znova ne bo naročil na storitev.
Gre za rešitve, ki sicer lahko omilijo težavo z zmanjkovanjem prostora, a je takšno upravljanje več profilov v oblakih pogosto izjemno nepraktično, saj od uporabnika zahteva zamudno ukvarjanje z varnostnim kopiranjem podatkov med računi in napravami, obenem pa vseh svojih vsebin nikoli nimajo na enem mestu.
Prav dostopnost podatkov kjer koli in kadar koli je lahko za marsikoga tudi ovira pri varnostnem kopiranju podatkov na fizične nosilce, kot so diski, optični mediji, USB-ključi.
Prodaja dodatnega prostora za shranjevanje podatkov je milijardni posel, česar se pri Googlu dobro zavedajo. Če bi dodatni prostor za shranjevanje podatkov zakupil samo vsak deseti uporabnik in še to zgolj najcenejši paket, bi Google vsako leto ustvaril približno dve milijardi dodatnih prihodkov.
Dilema: plačati dva evra na mesec ali se odločiti, kaj izbrisati za vedno
Znesek, ki ga od uporabnika zahteva Google, to je od dveh evrov na mesec ali 20 evrov na leto za od 100 gigabajtov skupnega prostora v oblaku naprej, ni pretirano visok.
A na spletu se je že večkrat izkazalo, da so uporabniki lahko negativno naravnani do plačevanja za nekaj, kar so bili navajeni dobiti zastonj, oziroma se plačilu poskusijo izogniti z iskanjem in preizkušanjem alternativ.
Paketa, ki ju Google najbolj postavlja v ospredje, sta 100- oziroma 200-gigabajtni, ki staneta 20 oziroma 30 evrov na leto ali dva oziroma tri evre na mesec. Mogoče je sicer zakupiti tudi tja do 30 terabajtov (30 tisoč gigabajtov) prostora, za kar pa je treba plačati kar 200 evrov na mesec.
Po drugi strani se odpira vprašanje, kako dolgo bo uporabnik lahko brisal podatke in tako ostajal v okvirih 15-gigabajtne omejitve oziroma kdaj bo prišel trenutek, ko bo dosegel mejo 15 gigabajtov in hkrati ne bo več našel podatkov in vsebin, za katere se mu ne bi zdelo škoda, da jih izbriše in tako sprosti še nekaj prostora.
Študija, ki jo je decembra 2018 izdalo analitično podjetje IDC, namreč napoveduje, da se bo količina podatkov, ki jih ustvarimo ljudje, do leta 2025 vsako leto povečala za 61 odstotkov.
Marsikateri uporabnik, ki se je odločil, da bo svoj Googlov oblak navlake, ki je ne potrebuje, očistil v rednih intervalih in tako prihranil nekaj denarja, se bo morda prav zaradi povečanega obsega podatkov prej ali slej zaletel v zid.
Preberite tudi:
4