Sreda, 29. 9. 2021, 19.54
2 leti, 6 mesecev
Bodo končno razkrili okoliščine sumljive smrti "kralja kriptovalut"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
2
Tisoči oškodovanih vlagateljev, ki čakajo na epilog nenavadne zgodbe o propadu menjalnice za kriptovalute QuadrigaCX in sumljivi smrti njenega ustanovitelja, ta je v domnevni grob odnesel ključ do več sto milijonov evrov v bitcoinih, bodo čez nekaj mesecev morda dobili nove informacije o tem, kaj se je zgodilo z njihovim denarjem. Leta 2022 namreč prihaja dokumentarna serija z naslovom Ne zaupaj nikomur: Lov na kralja kriptovalut. Dokumentarec bo sledil Netflixovemu preizkušenemu receptu produkcije kriminalk, ki navdih črpajo iz resničnih dogodkov, sledila pa bo vlagateljem, ki so se v detektivskem slogu odpravili po sledeh Cottenove smrti.
Novica o propadu menjalnice za kriptovalute QuadrigaCX se je razširila februarja 2019, ko so njeni uporabniki ugotovili, da ne morejo do svojih sredstev. Takrat se je tudi razvedelo, da je Gerald Cotten dva meseca prej, natančneje 9. decembra 2018, umrl v Indiji zaradi poslabšanja Crohnove bolezni.
Takrat tridesetletni Gerald Cotten, ki je bolehal za Crohnovo boleznijo, je pred skoraj tremi leti odpotoval v Indijo na domnevno humanitarno misijo, financiral naj bi iskanje domov za 12 tamkajšnjih sirot. Devetega decembra je zaradi nenadnega poslabšanja zdravja doživel več srčnih napadov in umrl. To je uradna razlaga vzrokov za njegovo smrt, ki pa ji še danes marsikdo ne verjame. Pravniki, ki zastopajo več deset tisoč oškodovanih uporabnikov QuadrigeCX, od kanadskega sodstva zahtevajo izkop Cottenovega trupla, da bi se prepričali, da je v grobu res on.
Takrat je veljalo, da je Gerald Cotten s sabo v grob odnesel edini zasebni ključ za dostop do kriptovalut, ki je bil nujno potreben za poplačilo strank QuadrigeCX. Skupna vrednost kriptovalut, ki so veljale za izgubljene, je že takrat znašala prek 160 milijonov evrov. Danes bi bila skoraj desetkrat višja.
V poznejših mesecih so začele v javnost kapljati informacije o resničnem modusu operandi borze. Tragedija se je spremenila v kriminalko.
Objava na Twitterju, s katero je Netflix napovedal izid kriminalne dokumentarne sage Ne zaupaj nikomur: Lov na kralja kriptovalut:
TRUST NO ONE: THE HUNT FOR THE CRYPTO KING
— Netflix (@netflix) September 23, 2021
Follow a group of investors turned sleuths as they try to unlock the suspicious death of cryptocurrency multimillionaire Gerry Cotten and the missing $250 million they believe he stole from them. Premieres in 2022 pic.twitter.com/rP9iFJHkWm
Po preiskavi še vedno več vprašanj kot odgovorov
V poslovanje QuadrigeCX so se po nalogu sodišča februarja leta 2019 poglobili pri revizorski hiši Ernst & Young in naleteli na presenetljivo odkritje, ki je bilo pozneje tudi razlog za sprožitev postopka za stečaj menjalnice QuadrigaCX.
Njihova preiskava transakcij kriptovalut, zabeleženih v verigah podatkovnih blokov, je namreč pokazala, da je Gerald Cotten hladne denarnice izpraznil že osem mesecev pred smrtjo, aprila 2018, in njihovo vsebino prenesel v svoje osebne denarnice na kriptoborzah v tujini, nato pa izpraznil tudi nekaj teh.
Preiskava njegove preteklosti je razkrila, da je Gerald Cotten že v najstniških letih postal eden od glavnih akterjev v več različnih piramidnih shemah, ki so vlagateljem obljubljale stalne visoke donose na njihov prvotni vložek. |Foto: QuadrigaCX
QuadrigaCX je bila piramidna shema
Komisija za trg vrednostnih papirjev v kanadski provinci Ontario je v analizi, ki je bila objavljena lani poleti, ugotovila tudi, da je Gerald Cotten strankam, ki so na njegovi menjalnici kupovale bitcoin ali druge kriptovalute, za pravi denar ali prave kriptovalute prodajal zrak.
Ko so si stranke želele izplačati svoje premoženje, jim je nakazal denar ali kriptovalute od vplačil drugih strank. To pomeni, da je menjalnica QuadrigaCX delovala kot piramidna oziroma tako imenovana Ponzijeva shema.
V obdobju propada borze QuadrigaCX je bilo pogrešanih med 160 in 190 milijonov evrov v kriptovalutah. Oškodovani vlagatelji so do lani dobili nazaj približno četrtino, preostanek pa naj bi izgubil oziroma kako drugače zapravil Cotten.
Denar so izplačevali v slogu prekupčevalcev
Borza QuadrigaCX je sicer delovala drugače od tako rekoč vseh drugih podobnih ustanov. Ker niso imeli bančnega računa, so izplačila denarja potekala v živo v zakotnem poslopju v severnem delu kanadskega mesta Montreal. Pogosto tam ni bilo nikogar, ki bi izplačal prihajajoče stranke.
QuadrigaCX tudi ni imela konvencionalnega računovodstva ali celo pravih poslovnih prostorov. Nad delovanjem borze je bedel le Cotten, upravljal jo je kar prek svojega šifriranega računalnika, ki ga je imel vedno pri sebi.
Smrt pod vprašajem
Še dve leti in pol od začetka kriminalne sage o menjalnici QuadrigaCX ni malo takih, ki menijo, da je Gerald Cotten pripravil mojstrski, tako imenovani exit scam, kar pomeni, da je vzel denar in pobegnil neznano kam, ob tem pa uprizoril lastno smrt.
Eno od prič, ki je bila blizu Cottenu in sta jo zaslišali tako kanadska policija kot obveščevalna agencija FBI, naj bi dvajsetkrat vprašali, ali je ustanovitelj borze QuadrigaCX še vedno živ. Po mnenju obveščevalne agencije FBI je to vprašanje še vedno odprto. Odgovor bodo dobili šele, ko in če bodo kanadske oblasti izdale nalog za izkop Cottenovega trupla.
Pravniki, ki zastopajo več deset tisoč oškodovanih uporabnikov QuadrigeCX, so od kanadskih oblasti konec leta 2019 zahtevali izkop njegovega trupla in novo obdukcijo. Želeli so namreč preveriti, ali je človek v grobu res Cotten, saj so bile okoliščine njegove smrti namreč najmanj nenavadne, če ne že kar odkrito sumljive.
Ena od njih je dejstvo, da je Cotten svojo oporoko napisal le 12 dni pred smrtjo. Večino premoženja je zapustil dekletu Jennifer Robertson in svojima čivavama.
Zadeva sodnega epiloga še nima, se je pa vanjo pred dvema letoma začel poglabljati tudi ameriški Zvezni preiskovalni urad (po domače FBI).
Preberite tudi:
2