V mestni hiši v Ljubljani je v desnem atriju na ogled razstava Doriana R. Španzla, ki gledalcu odpira nove problemske sklope v polju umetnosti.
Težava umetnosti ni, da je namenjena vsem, ampak da se lahko vsi ljudje okličejo za umetnika. V nekaterih pogledih lahko na delih Doriana R. Španzla beremo tudi tokratno razstavo, ki je trenutno na ogled v mestni hiši v Ljubljani. Predstavitev je nekakšen osebnostni pregled njegovega dosedanjega umetnostnega ustvarjanja. Čeprav fragmentarno, so na razstavi izpostavljeni vsi njegovi ključni artefakti, ki so zaznamovali predvsem zadnje obdobje njegovega izobraževanja, magistrski študij iz videa in novih medijev na ALUO. Španzel se predstavlja v mediju kiparstva, instalacije, grafike, fotografije in intermedijske umetnosti.
Medijski mobilni objekti
Pri tem avtor ni razočaral. Čeprav gre za objekte, ki smo jih že videli po Sloveniji, so koncepti v njegovih napihljivih objektih vzdržali. Pri teh objektih se avtor vpenja v sodobno problematiko okolja, tako da severnega medveda postavi na zračno blazino in zdi se, kot da je zaradi globalnega segrevanja medveda odneslo proti ekvatorju. Ali pa pri mobilnem oltarju, ki naj bi bil tudi praktično uporabljen za potrebe vojaških odprav in je multireligiozen, namenjen več verstvom, le da je v neonski svetlobi popisan s citati zlorabljenih otrok.
Fetišizacija umetnostnega objekta
Razstava sama po sebi ne presega likovnih kriterijev, čeprav je vidno pisana in raznovrstna. Gledalec se v umetnostnem delu Doriana R. Spanzla sooča s številnimi citati, ki jih avtor prevaja v nekaterih primerih bolj, v drugih manj uspešno. Pri teh so erotični pripomočki, ki jih Spanzel z umeščanjem na križ postavlja v kontekst krščanske ikonografije, s čimer izpostavlja svojo problematiko citiranja druge umetnosti. Uspešnejši citat je mogoče spregledati v razstavljenih grafikah, kjer se peterokraka zvezda dobro umešča v samo slikovno polje in ga kot takšna nadgrajuje in dopolnjuje, tako na vsebinski kot na formalni ravni. Citat pa je uporabil tudi v naslovu razstave – Mein kunst (Moja umetnost), kjer je podobnost s Hitlerjevim delom podkrepil še s tipografijo.
Razstava je medijska v smislu materiala in predstavitve ter stalne premestitve enega in istega objekta v različne kontekste. Razstava je v veliki meri na videz lahkotna, samoumevna in domiselna v smislu združevanja klasičnih idealov umetnosti, njihovih estetskih orodij in vključevanja sofisticirane tehnologije v umetnostni objekt. Razstava v ospredje postavi teme, kot so ekologija, mobilnost, uporabnost, kapital, umetnik in njegova vloga v družbi in prostoru.