Debelost lahko pomeni invalidnost, če gre za dolgotrajno omejitev, ki osebi preprečuje, da bi enako kot drugi delavci polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju, je razsodilo Sodišče EU.
Sodišče EU, ki ima sedež v Luxembourgu, je odločitev sprejelo ob primeru Karstena Kaltofta, odpuščenega danskega varuha otrok. Kaltoft tehta 160 kilogramov in trdi, da je službo po 15 letih izgubil zaradi svoje teže. Zaradi nje po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije šteje za debelega.
Na sodišče zaradi diskriminacije
Zaposlen je bil pri občini Billund na Danskem, kot varuh otrok pa je delo opravljal na domu. Službo je leta 2010 izgubil s pojasnitvijo, da je število otrok, ki potrebujejo varstvo, manjše, ni pa obrazloženo, zakaj se je občina poslovila ravno od njega.
Občina je na razgovoru v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zanikala, da je razlog za to njegova teža, a sindikat, ki Kaltofta zastopa, je menil, da gre za nezakonito diskriminacijo zaradi debelosti. Na dansko sodišče so tako vložili tožbo za ugotovitev obstoja te diskriminacije in za izplačilo odškodnine, to pa je za pojasnitev zaprosilo na Sodišču EU.
Prepovedi diskriminacije zaradi debelosti ni, a debelost lahko pomeni invalidnost
Sodišče EU je v odgovoru poudarilo, da nobena določba pogodb in sekundarnega prava unije na področju zaposlovanja in dela ne vsebuje prepovedi diskriminacije zaradi debelosti. Ugotovilo pa je tudi, da debelost lahko pomeni invalidnost, če gre za dolgotrajno omejitev, ki osebi preprečuje, da bi enako kot drugi delavci polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju. Med drugim torej tudi v primeru, če bi ji debelost omejevala gibljivost, opravljanje dela, ali bi zaradi nje zbolela.
Primer Kaltofta je Sodišče EU vrnilo danskemu sodišču, ki je pristojno preveriti, ali je njegova debelost zajeta z opredelitvijo invalidnosti. Kaltfot je sicer za britanski BBC povedal, da sam sebe ne vidi kot invalida in da je svoje delo opravljal dobro in vedno opravil svoje dolžnosti.
Posebna parkirna mesta za debele?
Delavci, ki so debeli, bi se tako v nekaterih primerih s sklicevanjem na protidiskriminacijsko zakonodajo EU lahko obrnili po zaščito svojega delovnega mesta. Razsodbe Sodišča EU so zavezujoče za vse države članice. Pri ameriški reviji Time pa se že sprašujejo, ali takšna odločitev pomeni, da bodo morali delodajalci za takšne primere priskrbeti posebna parkirna mesta ali prilagojena sedišča.
1
