Spektakel Le Mansa: solze sreče, neprespani možje in zvezdniki Hollywooda

Člani moštev, ki za trenutek zaspijo kar na stolu v boksih

Poleg profesionalnih dirkačev v najboljših tovarniških prototipih razreda LMP1 – ti bodo v 24 urah dirke morali voziti skupno vsaj šest, nikakor pa ne več kot 14 ur – bodo o razpletu znamenite vztrajnostne dirke odločali tudi možje v ozadju. Na eni strani inženirji, ki so svoje delo z razvojem več milijonov evrov vrednih prototipov svoje delo dejansko že opravili, na drugi pa vodilni menedžment moštev in nepogrešljivi mehaniki. Tudi za te bo dirka neprekinjeno trajala 24 ur in marsikdo si bo ponoči ali jutri zjutraj privoščil krajši spanec kar na svojem stolčku v boksih francoskega dirkališča.

Kolo v rokah mehanika ima maso skoraj 20 kilogramov. Najhitrejši postanki za dolivanje goriva so končani v manj kot minuti. Časovna določitev postankov je ena ključnih nalog taktikov v ekipi.

24 ur zapletenih taktičnih odločitev, predvidevanja in tveganja

Prvi favoriti dirke so pri Porscheju. Lani so že v prvem poskusu po vrnitvi v Le Mans dobili prestižno dirko in do solz spravili takratnega predsednika Porscheja, danes prvega moža koncerna Volkswagen, Matthiasa Müllerja. Njihovi trije dirkači so tudi na kvalifikacijah osvojili prva tri mesta in se bodo danes ob 15. uri na dolgo in nepredvidljivo dirko podali iz prve štartne vrste.

Takoj ko se dirka začne, se vodstvo moštva prestavi v tako imenovani »response mode«. Tako dolga dirka, ki za nameček ne poteka na dirkališču, temveč delno po sicer širokih, a vsakdanjih cestah v okolici Le Mansa, lahko pripravi nešteto različic scenarijev razpleta in vsaka ekipa se mora na nastali položaj hitro odzivati. Pri Porscheju je to naloga direktorja ekipe Andreasa Seidla, ki ga skupaj s sodelavci čaka cela vrsta zapletenih taktičnih odločitev.

Vozniki najhitrejšega porscheja 919 hybrid na kvalifikacijah, ki bodo danes dirko začeli s prvega štartnega mesta. Med 24-urno dirko vsaj dirkač porabi okrog pet tisoč kalorij.

92 litrov goriva za 162 dirkalnih kilometrov

Kdaj dotočiti gorivo, kdaj menjati gume in voznika? To so le nekatera osnovna vprašanja za Seidla, s katerimi se mora soočiti med napeto in prestižno dirko. Poudarimo, vztrajnostne dirke imajo svoje svetovno prvenstvo, toda osrednja dirka v Le Mansu po pomenu dejansko celo presega celotno prvenstvo.

Porschejev prototip 919 hybrid bo sposoben s polno posodo goriva (62,5 litra) v Le Mansu prevoziti največ 14,1 kroga, ki je vsak dolg 13,6 kilometra. Če bi goriva zmanjkalo, bi se prototip moral peljati le še s precej manjšo zalogo električne energije. Tega si nihče ne želi, toda idealno je tudi voziti do zadnje kaplje bencina. To je najboljši izkoristek goriva, časa za postanek v boksih in tudi dirkalniki z malo goriva so kajpak veliko hitrejši. V enem krogu namreč znaša razlika v času enega kroga, med dirkalnikom s polno in prazno posodo gorivo (razlika 44 kilogramov), kar dve sekundi.

Audi je pred natanko desetimi leti v Le Mansu kot prvi zmagal z dizelskim motorjem TDI. Takratni 5,5-litrski motor V12 je danes zamenjal štirilitrski motor V6, ki pa porabi kar 64 odstotkov manj goriva. Pred desetimi leti je zmagovalni audi prevozil kar 380 krogov, oziroma 5.187 kilometrov.

Obrabljena guma prinese do 1,6 sekunde zaostanka na krog

Poleg goriva so pomemben dejavnik tudi gume. Leta 2015 so uspeli z enim kompletom gum odpeljati 54 krogov, torej okrog 740 kilometrov. Brez menjave gum so uspeli izpeljati tri dolivanja goriva. V tej razdalji je dirkalnik zaradi obrabe gum izgubil 1,6 sekunde na krog. Kakovost gum je sicer težko natančno določati, saj njihova zmogljivost niha in prihaja v krivuljah. Guma lahko v nekaj krogih izgubi veliko oprijema, a nato vozniku nenadoma začne dajati konstanten oprijem s podlago.

Lani najhitrejši postanek z dolivanjem goriva trajal le 51 sekund

Tako pri gorivu kot gumah so prisotni postanki v boksih, kjer mora moštvo inženirjev in mehanikov delovati kot najbolje uigrani orkester. Porsche je lani najhitrejši postanek za dolivanje goriva opravil v 51,3 sekunde, najkrajši postanek z menjavo gum in voznika pa je trajal minuto in 13 sekund. V teh časih je kajpak všteta tudi vožnja od vhoda do izhoda iz boksov.

Med 24-urno dirko so zmagovalni dirkalnik z gorivom lani napolnili tridesetkrat, zato je možnosti za napako resnično veliko. Čeprav se zavedajo, da nihče ne bo izpeljal idealne dirke, vsi stremijo k malo napakam. Te bodo ključne tudi letos, ko se v troboju dirkalnikov Porscheja, Audija in Toyote pričakuje še posebej izenačena in napeta dirka.

Dirkači lahko v Le Mansu vozijo skupno vsaj šest, nikakor pa ne več kot 14 ur. Prav nočni del je zaradi slabše vidljivosti in visokih hitrosti najzahtevnejši.

Mehaniki urno prekladajo 20-kilogramska kolesa

Vsi mehaniki so med dirko ves čas pripravljeni na nenačrtovani postanek dirkalnika. Lani so trije Porschejevi avtomobili na primer v boksih skupaj prestali 95 minut, druga najuspešnejša ekipa s tremi dirkalniki pa je bila v boksih kar 130 minut. V povprečju je torej vsak dirkalnik v boksih čakal več kot 10 minut manj kot tekmeci.  Pri vseh moštvih morajo torej biti mehaniki zelo uigrani in tudi fizično dobro pripravljeni. Vsako kolo z gumo ima namreč maso 19,9 kilograma. Med sezono doma v delavnici mehaniki »suhi« postanek trenirajo vsaj 250-krat in tako postane njihova koreografija v pravem »pitboxu« resnično dobro uglašena.

Pravila za postanke so letos še bolj zaostrena: dolivanje goriva lahko opravita le dva mehanika, dirkalnik mora ta čas stati na kolesih, gume se lahko zamenjajo šele po dolivanju goriva in v nobenem trenutku na avtomobilu ne smejo delati več kot štirje mehaniki.

Filmski igralec Patrick Dempsey je lani v Le Mansu tako slavil svoje drugo mesto v kategoriji, letos je na dirki prisoten s svojim moštvom Dempsey-Proton Racing.

Skrajne obremenitve dirkaškega okolja za tehnologijo avtomobilskega vsakdana

Tudi letošnji vodilni tovarniški prototipi skrivajo marsikateri napredni tehnološki izum, ki bo v bližnji prihodnosti postal del tudi serijskih avtomobilov. Tako Porsche kot Audi sta se že zavezala vsaj delni električni prihodnosti. Porsche je na primer predstavil študijo električnega športnika, pri Audiju bodo električni crossover na ceste poslali čez dve leti. Razvoj napredne tehnologije je najbolj učinkovit prav prek skrajnega avtomobilskega športa, zato zelo visoke stroške nastopanja v vztrajnostnih dirkah pred svojimi finančniki tudi lažje upravičijo.

Vrhunski prototip pospeši do 100 km/h v 2,2 sekunde, najvišja hitrost kar 340 km/h

Porschejev hibridni dirkalnik ima po zaslugi štirivaljnega dvolitrskega bencinskega motorja in sistema KERS okrog 900 »konjev« sistemske moči, kar zagotavlja pospešek do 100 kilometrov v vsega 2,2 sekunde. Najvišja hitrost prototipa krepko presega 300 kilometrov na uro. V primerjavi z lanskim letom so v Stuttgartu izpopolnili litij-ionske baterije, ki lahko zdaj sprejmejo več energije.

Uspešen Fordov povratek v Le Mans. Njihov dirkalnik GT najhitrejši na kvalifikacijah v razredu LM GTE pro.

Odločala bo 24-urna igra kompromisov

Audi se je pred dirko največ pozornosti namenil izpopolnjevanju aerodinamičnega paketa (pretok zraka, oblika zadnjega spojlerja …), saj želijo ob enakem pogonu napredovati prav na račun aerodinamike. Audijeve prototipe R18 poganja štirilitrski dizelski motor V6. Namesto vztrajnika bo za shranjevanje električne energije letos skrbele klasične baterije. Toyota stavi na 2,4-litrski bencinski biturbo motor, prednost pred tekmeci pa ji dajeta kar dva vgrajena sistema KERS za rekuperacijo zavorne energije. Toyotin dirkalnik ima okrog 50 »konjev« močnejši hibridni del pogona, ki pa je težji kot pri tekmecih.

Da, spet so to kompromisi in okrog kompromisov in iznajdljivosti se v Le Mansu vsako leto 24 ur lomi vprašanja prestižnega zmagovalca.