Petek, 28. 6. 2019, 4.00
5 let
Dva tisoč let stara cesta prek Hrušice in BMW i3S
Skrit dragulj Slovenije in popoln avtomobilski kontrast #video
Prek Hrušice nad Logatcem pelje ena najstarejših cest v Sloveniji, sinonim užitkov cestne dinamike tako za lastnike avtomobilov kot motociklov. Skriva skoraj dva tisoč let stare zaklade, ki pa ostanejo večini popotnikov skriti. Kako je na taki privlačno ovinkasti cesti doživeti popoln kontrast ostankov rimskega imperija in avtomobila, ki dva tisoč let pozneje neposredno napoveduje prihodnost naše mobilnosti?
Zametke te ceste so postavili Rimljani, od sredine devetdesetih let je asfaltirana. Več kot dva tisoč let stara cesta, ki je Rimljane vodila proti Emoni
Cesta prek Hrušice povezuje Kalce pri Logatcu, Col in Ajdovščino ter je ena najstarejših v Sloveniji. Stara je že okrog 2.005 let. Leta 14 so jo zgradili Rimljani, povezovala pa je Akvilejo (danes Oglej), Castro (danes Ajdovščino) in Emono (danes Ljubljano).
Tristo let pozneje so ob tej cesti zgradili obrambno vojaško trdnjavo Ad Pirum (zaščita predhodne vojaške postojanke in pošte), ki je bila del 80-kilometrskega obrambnega zidu v treh ravneh. Ta je v času krize imperija služil za ohranjanje njegove notranje trdnosti. Z njim so se branili pred vdori ljudstev neposredno na Apeninski polotok, v srce Rima.
Ostanek rimskih vhodnih vrat, danes skozi njih pelje asfaltna cesta
Svetovno slavo danes uživa Hadrijanov zid na severu Anglije (zunanja meja imperija), slovenski Ad Pirum (resda mnogo manj turistično razvit, mnogo manj interaktiven …) pa ob vozniško odlični cesti ždi skoraj pozabljen, za večino neopazen.
Spada med skrite zaklade Slovenije, ki jih mnogi ne poznajo. Hkrati skupaj s cesto, danes resda bistveno bolj moderno in od sredine 90. let tudi asfaltirano, predstavlja razvoj mobilnosti, raziskovanja in civilizacijskega razvoja. Tako v Evropi kot tudi na območju današnje Slovenije.
In še pika na i: na svoji najvišji točki (858 metrov nad morjem) cesta pri tako imenovani Stari pošti vodi neposredno mimo ostankov nekdanje rimske vojaške utrdbe in postojanke. Danes skozi nekdanja vhodna vrata pelje cesta, ki je vsakodnevna prometna žila za številne Slovence na poti med severno Primorsko, Notranjsko in osrednjim delom države.
Rimska vojska je v 3. stoletju zgradila mogočen obrambni sistem, imenovan Claustra Alpium Luliarium. Stal je na območju današnje Slovenije in Hrvaške. Sestavljalo so ga več ko 30 kilometrov zidu s stolpi, samostojni opazovalni stolpi, vojaške trdnjave in utrdbe.
"Cesta" pred današnjo Staro pošto na Hrušici nekoč in danes
Skupaj s cesto so v času cesarja Avgusta na tem mestu postavili pošto in preprežno postajo. Okrog 300 let pozneje so ju zaščitili z vojaško trdnjavo.
Rimski cesar Avgust je naročil gradnjo ceste čez Ad Pirum. Ta cesta je bila vijugasta in strma, vendar je potovanje od Akvileje do Emone (prej Okre, današnjega Razdrtega) skrajšala za en dan.
Ko je bila ideja o avtu stara še 1.500 let in je ena cesta potovanje skrajšala za en dan
Ko so pred dobrimi dva tisoč leti zgradili cesto prek Hrušice, ki je nadomestila cesto prek Okre (danes Razdrto), so čas potovanja proti Emoni skrajšali za cel dan. V času gradnje utrdbe je bila ideja o avtomobilu oddaljena še vsaj 1.500 let. In ko se danes avtomobili proti Stari pošti pripeljejo skozi ostanke obzidja, bi bil kontrast mobilnosti nekoč in danes težko še bolj izrazit.
Rimljani so tu menjali konje, danes se lahko vozniki v gostilni okrepčajo, si ogledajo manjši interaktivni muzej, marsikateri med njimi pa se, naveličan zgolj rutinskih voženj od točke A do točke B, na ovinke poda tudi razigranega srca.
Popoln kontrast: duh podanikov cesarja Avgusta in novodobni električni avtomobil
Na cesto proti Colu smo se namensko podali z električnim BMW i3, in sicer tistim z dodatkom črke S. Po desetletjih vladavine bencinskih in dizelskih motorjev se zdaj pozornost (predvsem pa milijardna razvojna sredstva) posveča alternativnim pogonom.
Elektromotor je do zdaj pridobil največ zaupanja in vsakodnevne praktičnosti. Ne le, da smo se po sledeh podanikov rimskega cesarja Avgusta peljali z novodobnim električnim avtomobilom, nadvse privlačne kombinacije ovinkov smo izkoristili tudi za praktični preizkus že omenjene črke S.
BMW i3 je danes eden starejših električnih avtomobilov, ki pa kljub temu ostaja oblikovno všečen, rahlo futurističen in s tem moderen. V različic i3S ga poganja elektromotor z močjo 135 kilovatov (184 "konjev"). Tak avtomobil v Sloveniji stane vsaj 45 tisočakov, cena testnega (oboje brez subvencije) je znašala 55 tisoč evrov.
Ta cesta je v preteklosti zaslovela tudi zaradi relija Saturnus, ki pa je tu potekal še po makadamski podlagi.
Črka S kot poosebljenje dinamike in vozniških emocij – tudi pri električnih avtomobilih?
Ta je v svetu avtomobilov vselej pomenila dodatek športnosti, dinamike in emocij. BMW je prvi svoj električni avtomobil opremil s črko, ki tudi pri tem pogonu namiguje na bolj dinamično izpeljane ovinke, še večjo poskočnost in odzivnost ter navsezadnje tudi mamljivo zunanjost za vpadljivost v mestu. To so atributi večine športnih avtomobilov in zdaj se podoben pristop seli tudi k električnim vozilom.
BMW je pri tem prvi, nikakor pa ne zadnji. Nove tesle 3 so v različici performance zelo hitre na slavnem Nordschleifu, Porsche bo letos predstavil prvi povsem električni avtomobil taycan (obljubljajo vožnjo "na ravni 911") in tudi pri BMW se pri svojih naslednjih električnih vozilih ne nameravajo odpovedati vozni dinamiki.
V ravni črti elektrificiran avtomobil pospešuje izjemno hitro, več težav je lahko v ovinkih. Ko so pri Porscheju izdelali prototip hibridnega 911, v ovinkih ni bil več zares vozen. Kombinacija bencinskega motorja in baterij je povečala maso in podrla uravnoteženost vozila.
Teoretično bolje je lahko pri namensko izdelanih električnih avtomobilih, ki imajo baterije v dnu vozila, kar kljub masi baterij znižuje težišče avtomobila. Velikoserijski električni avtomobili že danes težko ves svoj hipni navor spravijo na cesto. BMW i3 ne ponuja možnosti izklopa nadzora nad vrtenjem zadnjih pogonskih koles, saj bi že nekaj pospeševanj uničilo gume.
Drugače je pri desetkrat in več dražjih električnih superšportnikih. Hrvaški Rimac ponuja pogon, ki ga sestavljajo štirje elektromotorji. Vsak poganja svoje kolo, razporejanje navora je postavljeno na povsem novo raven in med ovinki to prinaša do zdaj nedoumljive užitke takojšnjega pospeševanja in nadzora vodljivosti.
Pa ne le Hrvati, tudi slovenski elektromotorji bodo na tem področju pisali prihodnost – elektromotorje družbe Emrax imajo Pipistrelova letala, prav tako pa tudi formula študentov ljubljanske univerze in Tuškov prvi slovenski (hibridni) superšportnik.
Notranjost električnega BMW i3 je zelo moderna in ravno prav futuristična.
BMW i3S je kljub dodani črki še vedno predvsem vsakodnevni cestni električni avtomobil, zato tudi črka S v tem primeru nikakor ni nadomestilo bratskih čistokrvnih (bencinskih) športnikov s črko M.
Nove tehnologije se ne razvijejo čez noč
Dojemanje časa je lahko relativno. Avtomobilska industrija je v zadnjih petih letih doživela večje spremembe, kot jih je prej v pol stoletja. Na Hrušici, kjer smo nov električni avtomobil postavili ob bok okrog 1.800 let staremu obzidju, je razvoj dobil novo dimenzijo. Nekatere stvari tudi v svetu avtomobilov in mobilnosti zahtevajo svoj čas in kratkoročno, čez noč, marsikateri tehnologiji ne uspe v prvem poskusu.
Tak primer so prav električni pogoni, ki so jih poznali že pred več kot stotimi leti. Danes, ko so zaradi številnih okoljevarstvenih izzivov postali novi pogoni (skupaj s potrebnim "zelenim" razvojem baterij, virov energije …) za marsikaterega proizvajalca predvsem nuja, postajajo realnost.
Ni nadomestilo črke M, je pa drugačna vozna izkušnja
BMW i3S je kljub dodani črki še vedno predvsem vsakodnevni cestni električni avtomobil, zato tudi črka S v tem primeru nikakor ni nadomestilo bratskih čistokrvnih (bencinskih) športnikov s črko M. Enako bi veljalo tudi za Mercedes-Benzov športni oddelek AMG, pa za Audijeve modele RS. Električni dinamični avtomobili večinoma niso neposredno nadomestilo klasičnih glasnih športnih avtomobilov, ki so bili vselej zelo pomembni za prodajni status vsake posamezne znamke.
So predvsem nekaj novega, celotno cestno dinamiko napovedujejo v novih okvirih in ponujajo drugačno dojemanje ceste. Hitro, poskočno, odzivno, predvsem pa mnogo tišje. Takrat voznik tudi lažje pogleda okrog sebe in se zave, kaj obdaja cesto.
Nove cestne zgodbe za prihodnje generacije
Človeška čutila se takrat nenadoma odzovejo drugače. Bližje so ritmu in zvoku narave, a še vedno zvesta zakonu in tisočletnemu sporočilu ceste. Tisti prihodnosti, ki je že danes začrtana v tej deželi, njenih ovinkih in prihodnjih potovanjih. V novih zgodbah, pripovedih za prihodnje generacije.
8