Nedelja, 25. 4. 2021, 1.39
3 leta, 6 mesecev
Danes zaključek Croatia Rally za svetovno prvenstvo
Prizori iz Hrvaške: na deset tisoče ljudi “ponorelo” ob spektaklu
Ovinek za ovinkom, pesek, blato in hitrosti vse tja do skoraj 200 kilometrov na uro. In to po ozkih, ves čas zavitih in valovitih cestah na Hrvaškem, kjer se bo danes pred več deset tisoč obiskovalci končal tretji reli svetovnega prvenstva. Ta je pokazal izjemen potencial take športne prireditve v tej regiji, že prihodnje leto bi ta lahko delno zapeljala tudi v Slovenijo.
Četrtek. Dan pred začetkom prvega hrvaškega relija za svetovno prvenstvo so tovarniške posadke opravile z ogledom proge. V avtomobilu so bile dva dneva zaporedoma okrog enajst ur in vsi vodilni vozniki so v en glas o izbranih hrvaških cestah govorili z veliko spoštovanja. Nekateri tudi z mero strahospoštovanja, saj tako raznovrstnega relija že dolgo (če sploh kdaj?) ni bilo v koledarju svetovnega prvenstva.
Nato se je v petek zjutraj reli začel s pravim šokom. Takrat so se nad Plešivico zaslišali zvoki drsenja gume, utihnil je glasen zvok motorja in prisotni smo lahko slišali le še oglašujoče zvoke lomljenja dreves. Že prvi dirkalnik na cesti, vozila sta ga vodilna v svetovnem prvenstvu Kalle Rovanpera in sovoznik Jonne Halttunen, je po niti šestih odpeljanih kilometrih relija že zgrmel pod cesto.
Medtem ko sta Finca zlezla iz razbite toyote yaris WRC, sta šest minut za njima do istega ovinka pripeljala tudi svetovna prvaka Sebastien Ogier in Julien Ingrassia (Toyota). Le nekaj centimetrov je Ogierja ločilo, da ni še sam zdrsnil pod cesto in se tam pridružil Rovanperi. Tako bi ponovil Fordov “podvig” z relija po Portugalski leta 1980, ko sta dobesedno eden na vrhu drugega reli končala Vatanen in Mikkola. Toda z veliko spretnosti in sreče se je izvlekel in lahko nadaljeval z relijem. Rovanperin dirkalnik je bil med drevesi preveč poškodovan za nadaljevanje dirke. Postal je prva “žrtev” in prvi na seznamu odstopov hrvaškega relija.
Video - ovinek Rovanpere in Ogierja, nesreča Loubeta
Video - raznovrstne ceste s peskom in blatom, neizprosen ritem dirkanja za dokazovanje …
Ritem je bil v petek peklenski in pošteno je pokalo. Tovarniški vozniki in glavni favoriti so se sicer izmaknili večjim napakam, v ozadju pa je bilo veliko razbitih avtomobilov. Razlog je tičal v hitro spremenljivih konfiguracijah cest hitrostnih preizkušenj in močni konkurenci, ki je voznike gnala v vožnjo na vso moč. Pri tem so bile napake neizogibne. V vseh primerih so jo tekmovalci na srečo odnesli brez poškodb.
Crash from @PL_Loubet on @croatia_rally @OfficialWRC #wrc #crash #loubet video: @JanMedved pic.twitter.com/HjnUBMIpFm
— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) April 24, 2021
Tako dobro obiskanega relija svetovnega prvenstva ni bilo že vsaj leto dni. Obisk gledalcev je (najbrž) presenetil tudi organizatorje
Po lanski za silo izpeljani sezoni, ko so bili od marca naprej gledalci uradno dovoljeni le v Estoniji (zgolj omejeno število) in po začetnih dveh relijih letošnje sezone, na katerih so zanje onemogočili dostope, so bile razmere na Hrvaškem povsem drugače. Uradni napotek organizatorjev se je sicer glasil, da morajo obiskovalci držati vsaj poldrugi meter razdalje in nositi zaščitne maske, toda dolge kolone vozil in na deset tisoče obiskovalcev relija z vseh strani naše širše regije (od Češke do Bolgarije) so morda presenetili tudi same organizatorje. Pri samozaščiti so razmere pri naših južnih sosedih še zelo ohlapne.
Več kilometrov dolge kolone vozil, na deset tisoče obiskovalcev in polni obronki hribov ob skorajda vseh dostopih do hitrostnih preizkušenj.
Atraktivne in raznovrstne hitrostne preizkušnje. To je skok, ki smo ga že konec marca napovedali v predstavitvi trase relija. Najdlje je poletel Adrien Fourmaux s ford fiesto WRC, ki je tudi sicer prvo presenečenje relija.
Reli najvišje ravni na avenijah v Zagrebu. Reli svetovnega prvenstva na Hrvaškem (in morda delno v Sloveniji) ima izjemen potencial
Toda prav izjemen obisk in pozitivna atmosfera sta pokazali, kako izjemen potencial ima reli za svetovno prvenstvo na Hrvaškem. Če bi ga lahko v prihodnje delno izpeljali tudi v Sloveniji, bi to še dvignilo njegovo odmevnost. Še posebej po epidemiji, ko bodo razmere omogočile še številčnejši prihod navijačev iz cele Evrope, še boljši izkoristek turističnih kapacitet, še več promocije države … Brez dvoma ta konec tedna na Hrvaškem spremljamo največji avtomobilski spektakel na področju nekdanje Jugoslavije in to je kapital, ki bi ga lahko uspešno izkoristili.
“Težko je ocenjevati kakovost relija, dokler ta še ni končan. O tem bomo govorili v nedeljo po cilju,” mi je dejal vodja Hyundaijeve ekipe Andrea Adamo. Vtis je iz vidika atmosfere ob progi, zadovoljstva voznikov nad cestami izjemen, a končno oceno bosta dala promotor svetovnega prvenstva in mednarodna avtomobilska zveza FIA. Enako seveda tudi zaključna finančna slika relija, za katerega je bila najbolj zaslužna organizacijska ekipa pod vodstvom Daniela Šaškina.
Med najboljšimi pa kljub težkim razmeram odločajo malenkosti in sekunde. Dobesedno. Svetovni prvak Ogier si je za prve preizkušnje napačno nastavil dirkalnik in zaostal za Thierryjem Neuvillom (Hyundai). Toda ko je Ogier drugi dan na dveh 20 kilometrov dolgih preizkušnjah napadel in je imel obenem Neuville napačne pnevmatike, je prišlo do preobrata. Povedel je Ogier, ki pa je zaradi prazne pnevmatike v soboto popoldne spet izgubil deset sekund. Po dveh dnevih dirkanja prve tri voznike loči le deset sekund. Presenečenje relija je za zdaj Adrien Formaux (M-Sport Ford), ki prvič vozil dirkalnik WRC in zaseda peto mesto. Za Ogierjem zaostaja minuto in pol, za četrtim Ottom Tanakom (Hyundai) le 51 sekund.
Moštvo Hyundaija je reli začelo bolje od Toyote, a včeraj so se razmerja obrnila. Prvo in tretje mesto držita njihova dirkača Ogier in Evans, med njima pa je prvi voznik Hyundaija Neuville. Razlika med njimi je le deset sekund.
Navijači so Darku Peljhanu, ki te dni praznuje jubilej 30 let od prvega relija v vlogi voznika, pripravili lepo spominsko presenečenje. Peljhan na reliju prvič vozi dirkalnik razreda rally2.
Aljoša Novak in Jaka Cevc (škoda fabia rally2) sta se včeraj uvrščala na rob deseterice svojega razreda, a po treh praznih pnevmatikah možnosti za višjo uvrstitev nista imela. Brez državnega prvaka tudi manj tekmovalnega naboja za Slovence
Za še kanček več zanimivosti, vsaj iz vidika slovenske prepektive, je na štartni listi 65 posadk manjkal kateri od dveh najboljših slovenskih voznikov relija. Državni prvak Rok Turk bi imel na tako težkem reliju in v izjemno močni konkurenci dirkalnikov rally2 veliko priložnost za mednarodno dokazovanje, saj je bil kajpak na prizorišču tudi vodja Hyundaijeve tovarniške ekipe Andrea Adamo. Turku, ki je prek zime hyundaija i20 R5 dobil v svojo last, se nastop iz finančnih razlogov ni izšel. Osrednji program ostaja državno prvenstvo.
Denar je bil kajpak ovira tudi za Boštjana Avblja. Njegov lanski tekmec z relija v Novi Gorici, to je Nikolay Gryazin (VW polo R5) iz Rusije, je med najvidnejšimi predstavniki relija. Sredi relije je le dobra sekunde v razredu WRC2 ločila njega in Norvežana Madsa Ostberga (citroen C3 rally2), izjemen dvoboj za zmago pa je odločila tehnična okvara servovolana na Gryazinovem dirkalniku.
Slovenska predvoznika Metod Kurent in Matjaž Korošak, oba nekoč tudi državna prvaka v reliju med sovozniki.
Osupljivo visoki stroški nastopa na svetovnem prvenstvu
Stroški so na takem reliju seveda izjemno visoki. Če je bil Rovanpera ob razbiti specialki za milijon evrov “le” slabe volje, zasebnike vsak nastop in še posebej napaka pošteno udarita po žepu. Državni podprvak Aleš Zrinski je svojo ford fiesto R5 razbil že na testui pred relijem, sicer pa najem dirkalnika tega razreda (po rednih cenah) lahko znaša med 40 in 50 tisoč evri.
Všteti niso prijavnina, pa 22 asfaltnih Pirellijevih gum - te je treba kupiti na licu mesta in tudi če bi jih voznik imel že prej, mu to ne bi nič pomagalo. Vsaka pnevmatika stane več kot 300 evrov. Drago je tudi gorivo. Za dirkalnik rally2 (oziroma R5) je treba za tak reli pripraviti vsaj 280 litrov goriva. Cena za liter znaša okrog pet evrov. Tu so nato še stroški za prenočišča in letos tudi za teste PCR. Vsak član ekipe je moral opraviti dva, torej skupno dvesto evrov “po glavi”.
To je velik zalogaj za vse zasebne voznike iz državnih prvenstev, na drugi strani pa “rutina” za profesionalce. Tisti najboljši mladi kot so Rovanpera, Solberg, Gryazin v dirkalnikih sedijo skoraj vsak konec tedna in letno z njimi na dirkah in testiranjih prevozijo po več tisoč kilometrov. To pa je predpogoj za stoodstotno vožnjo in obvladovanje dirkalnika na meji oprijema.
Zanimivi prizori kontrastov ob trasi relija, ki je sicer dolga več kot 1.200 kilometrov. Od tega je 20 hitrostnih preizkušenj dolgih 300 kilometrov.
Ob servisni coni tudi odvzemi brisa za preverjanje okužbe s covidom-19. Test PCR je za povratek domov potrebovala večina tujih udeležencev relija.
V servisni coni letos zunanjih obiskovalcev ni. To je za zdaj že ustavljeni protokol mednarodne zveze FIA. Kdor ima dostop v to cono, ne sme na hitrostne preizkušnje.
Trasa relija je peljala tudi čez Frankopanski most prek reke Dobre blizu Karlovca.
Prav tako tudi mimo Frankopanskega gradu, nedavno obnovljenega, sicer pa iz 14. stoletja.
Zbrana karavana relija tudi na Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.
Primož Brazda in Primož Tavčar (ford fiesta rally4).
V razvrstitvi RC2 po tehničnih težavah Gryazina vodi Mads Ostberg (Citroen).
Izjemno hitre dvokolesno gnane ford fieste rally4 v mladinskem svetovnem prvenstvu. Tam trenutno vodi Jon Armstrong.
25