Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Ponedeljek,
1. 4. 2024,
22.29

Osveženo pred

2 tedna, 1 dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,58

Natisni članek

Mercedes tovornjak katastrofa Ljubno ob Savinji Ljubno poplave

Ponedeljek, 1. 4. 2024, 22.29

2 tedna, 1 dan

Obisk občine Ljubno – pol leta po katastrofalnih poplavah

Pol leta po katastrofi: izpoved iz tovornjaka v Ljubnem #video

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,58

Dobrega pol leta po katastrofalnih poplavah z delovnim tovornjakom po cestah občine Ljubno. Domačini se še vedno živo spominjajo najtežjih dni, ki so se jim življenja obrnila na glavo. Vsakdanji utrip se je sicer delno vrnil na stare tire, toda 14 izseljenih družin še vedno živi "na obisku", sanacija v celotni občini pa bi lahko trajala pet let in stala vse do 50 milijonov evrov.

Mercedes-Benzov tovornjak acros je bil kot donacija uvoznika iz Ljubljane pol leta na delu v Ljubnem. 
 | Foto: Gregor Pavšič Mercedes-Benzov tovornjak acros je bil kot donacija uvoznika iz Ljubljane pol leta na delu v Ljubnem. Foto: Gregor Pavšič Sredi sončnega pomladnega dne je na cesti proti Ljubnemu ob Savinji le nekaj podrobnosti še spominjalo na katastrofo, ki se je tu odvijala v prvih dneh lanskega avgusta. Na cesti je veliko tovornjakov, asfalt je od njihovih koles pogosto blaten, ob reki Savinji se nahajajo velike gmote navoženega materiala, ki jih različni delovni stroji pomagajo razporejati in pripraviti prostor za novo pošiljko. Toda kdor potuje po cesti in na te prizore ne bi bil pozoren, bi si težko predstavljal, v kakšnih razmerah so domačini v tej občini, ki je sodila med tiste najbolj prizadete v avgustovskih poplavah, še nedolgo nazaj morali živeti. Bili so brez cest, elektrike, vodovodov.

"Poglejte, na tem mestu bi takrat stali pod vodo," je blizu glavne prometnice, ki pelje skozi dolino, povedal Franjo Naraločnik, župan občine.

Cesta med poplavami in danes:

Prizor mostu pred Ljubnim v Savinji med poplavami ... | Foto: PGD Radmirje Prizor mostu pred Ljubnim v Savinji med poplavami ... Foto: PGD Radmirje

..., in danes, ko je infrastruktura že v dokaj dobrem stanju. | Foto: Gregor Pavšič ..., in danes, ko je infrastruktura že v dokaj dobrem stanju. Foto: Gregor Pavšič

Janez Govek za volanom acrosa, ki ga je upravljalo njegovo gradbeno podjetje. | Foto: Gregor Pavšič Janez Govek za volanom acrosa, ki ga je upravljalo njegovo gradbeno podjetje. Foto: Gregor Pavšič Pol leta pozneje prizadeti kraji niso več v središču pozornosti celotne Slovenije

Avgusta so bile prizadete občine v središču pozornosti celotne Slovenije. Proti Savinjski dolini in ostalim krajem so se valile kolone intervencijskih vozil, prihajali so gasilci iz vseh koncev Slovenije in mnogi drugi, ki so želeli po svojih močeh pomagati. Domačini se še danes z navdihom spominjajo vseh tistih, ki so jim v težkih trenutkih prišli stat ob strani. Razmere so bile katastrofalne, saj so voda in plazovi spodjedli cesto in mostove, porušili so veliko pomembne infrastrukture – ostali so brez elektrike, vode, kanalizacije, samo v Ljubnem so morali izseliti več štirinajst družin.

Dobrega pol leta pozneje prizadete občine niso več v središču pozornosti celotne Slovenije, kar pa ne pomeni, da se je življenje že vrnilo v stare tirnice. Veliko dela so sicer že opravili in osnovna infrastruktura deluje, toda delo nikakor še ni končano. Tudi nobena od štirinajstih izseljenih družin, ki zdaj živi "na obisku" nekje drugje, svojega bivalnega problema še ni uspela rešiti. Birokracija teče počasneje, kot bi si želeli sami.

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič Prevozil je 100 tisoč ton materiala: pol leta za donirani tovornjak iz Ljubljane

Na eno izmed prizadetih območij smo se zapeljali na desnem sedežu enega izmed številnih tovornjakov, ki je v tem delu Slovenije zadnje mesece neutrudno nabiral kilometre in skoraj brez prestanka odvažal material ter skrbel za postopno vračanje doline v nekdanje stanje. To je bil Mercedes-Benzov tovornjak acros s kiper nadgradnjo, ki so ga konec lanskega poletja za pol leta kot donacijo na pomoč v Ljubno poslali uvoznik znamke (Autocommerce) oziroma skupina Emil Frey Slovenija. Po pol leta se je zdaj tovornjak, ki so ga poimenovali Vozilo s poslanstvom, vrnil nazaj v Ljubljano.

"Z njim smo prevozili kakih sto tisoč ton materiala. V veliko pomoč nam je bil. Skoraj vsak dan smo delali z njim. Celo nekaj nedelj smo vozili material, da tovornjak ne bi stal parkiran, ljudje pa bi bili potrebni pomoči," je za volanom povedal domačin Janez Govek, ki ima eno izmed gradbenih podjetij s tega področja Slovenije in je razporejal naloge za ta tovornjak. Zaradi tega so zaposlili dodatnega voznika in bili ena izmed vsaj desetih ekip, ki s svojimi vozili v okolici iz dneva v dan skrbi za odvoz materiala.

Acrosa 5 3743 poganja dizelski motor z močjo 315 kilovatov (428 konjev), ki ima 37 ton dovoljene skupne mase. Štiri od šestih koles so pogonska in skrbijo tudi za krmiljenje vozila, ki se ponaša tudi z mnogimi serijskimi in doplačljivimi varnostno-asistenčnimi sistemi. Tristrani prekucnik je dolg 5,5 metra, širok 2,45 metra in visok en meter.

Štiriosni tovornjak je v pol leta prevozil okrog sto tisoč ton materiala. | Foto: Gregor Pavšič Štiriosni tovornjak je v pol leta prevozil okrog sto tisoč ton materiala. Foto: Gregor Pavšič

Prizor na eno izmed prizadetih hiš v bližini Ljubnega pol leta po poplavah. | Foto: Gregor Pavšič Prizor na eno izmed prizadetih hiš v bližini Ljubnega pol leta po poplavah. Foto: Gregor Pavšič

"Cele dneve smo delali. Zvečer sem malo zadremal in naslednje jutro naprej …"

V dneh pred poplavo je v podjetju zaključeval še zadnja dela in se pripravljal na poletni dopust. V eni noči se je nato življenje obrnilo na glavo. Najprej si je marsikdo izmed domačinov moral reševati svoje življenje in bežati pred pobesnelo vodo, nato se je kmalu začelo reševanje na terenu in po tem tudi prva dela.

"Naše stroje smo imeli na drugih gradbiščih in trajalo je nekaj časa, da smo jih pripeljali sem. Zato je bila tudi takojšnja pomoč ljudi iz okolice tako dragocena. Prvih nekaj tednov nismo praktično nič spali. Cele dneve smo delali, reševali, obnavljali. Zvečer sem šel zbit domov, malo zadremal in nato naslednje jutro naprej," se spominja Govek.

Izvajalcev na terenu primanjkuje

S tovornjakom sva po ozki cesti prispela na območje potoka Krumpa, kjer je eden izmed bagerjev že čakal na prazen keson tovornjaka. Deset ali petnajst minut pozneje je bil tovornjak že nared za nov odvoz materiala na eno izmed zbirnih mest v dolini. Govek je med čakanjem potarnal, da primanjkuje izvajalcev in bi tudi ti potrebovali še več ljudi. S to težavo se spopadajo domala vsi.

Ob tovornjaku je Radenko Tešanovič, direktor občinske uprave, povedal, da bo sanacija samo na območju tega potoka stala okrog 10 milijonov evrov. Sanacija z vsemi interventnimi deli na območju celotne občine bo po besedah Tešanoviča stala okrog 50 milijonov evrov.

“Urejajo se vodotoki, urejajo se ceste. Ogromno strojev še vedno pospravlja ves ta material. Pred nami je celotna sanacija, ki bo morala tudi dolgotrajno rešiti poškodovane stvari in kjer morda v preteklosti ni bilo vse dobro urejeno. Če bomo delali s tako vnemo kot do zdaj, ko je bilo že res veliko storjenega, lahko do grobega cilja pridemo v kakih petih letih. O celotni sanaciji pa si niti ne upamo govoriti. Upamo, da se vmes ne zgodi še kaj in da bo država imela posluh ter zagotovila sredstva, ki jih je obljubila. Največja težava pa so izvajalci. Ne samo mi, tudi ostali – na terenu imamo vse razpoložljive ljudi,” je pojasnil Tešanovič.

Video - Radenko Tešanovič, direktor občinske uprave v Ljubnem

Izvajalcev primanjkuje, na delu je še vedno vsaj okrog deset ekip, ki so si razdelila območja in na njih skrbijo za sanacijo. | Foto: Gregor Pavšič Izvajalcev primanjkuje, na delu je še vedno vsaj okrog deset ekip, ki so si razdelila območja in na njih skrbijo za sanacijo. Foto: Gregor Pavšič

Bolj kot finančno je težko psihološko breme

"Prizadeti so po poplavah sicer dobili nekaj materialne in finančne pomoči, toda pol leta pozneje je psihološko breme v takih razmerah vse težje," je pojasnil župan Ljubnega. Na tem območju omenjenih 14 družin do zdaj še ni moglo začeti aktivno urejati svojega bivalnega problema. Prve napovedi o sanacij poplav in novogradnjah so bile očitno preveč optimistične, saj birokracija teh postopkov ne zmore opraviti tako hitro.

Kaj torej pravijo postopki?

Do 10. aprila v občini Ljubno poteka javna razgrnitev predloga sklepa o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in je v javno korist.

Služba vlade za obnovo po lanskih poplavah in plazovih je sicer že pred tem objavila seznam evidentiranih objektov, ki so predvideni za odstranitev. Na njem je trenutno 348 objektov, v vladni službi pa poudarjajo, da se bo seznam še dopolnjeval oz. spreminjal.

Večina objektov, ki so predvideni za odstranitev v občini Braslovče, je na območju Letuša. Po številu objektov, predvidenih za odstranitev, sledita občini Rečica ob Savinji, kjer je za odstranitev predvidenih 41 objektov, in občina Šmartno ob Paki, kjer je za odstranitev predvidenih 31 objektov. Po več kot 20 objektov je na seznamu tudi v občinah Gornji Grad, Ljubno in Luče.

Državna tehnična pisarna mora sicer za vsak objekt na seznamu izdelati podrobno oceno in podati oz. pridobiti strokovno mnenje. Postopek odstranitve objektov, če bo tako določeno, je opredeljen v noveli interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023.

Ta med drugim predvideva, da vladna služba nadalje na podlagi strokovnega mnenja pripravi osnutek sklepa za vsak objekt za odstranitev. Sledi 15-dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pripombe oz. pritožbe, priprava odgovorov na podane pripombe in nato predlog sklepa, ki ga vladna služba posreduje svetu vlade za obnovo. Tam potrjeni predlogi sklepov pa se posredujejo vladi. Po potrditvi sklepa na vladi bodo lastniki prejeli odločbo za izselitev, za katero bodo imeli na voljo pol leta.

Vsak objekt, namenjen za odstranitev, bo ocenil uradni cenilec. Po prejemu sklepa in opravljeni cenitvi pa se bodo pričeli pogovori za nadomestitev nepremičnine.

Mitja, voznik tovornjaka s poslanstvom. | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Mitja, voznik tovornjaka s poslanstvom. Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ljubno poplave tovornjak | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Ne spreglejte