Sobota, 1. 6. 2024, 23.06
2 tedna, 3 dni
Lancia delta – dirkalne različice v rokah Slovencev
Lancie v rokah Slovencev: to je nekaj najboljših primerkov #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,54
Mitja Holynski in Janez Kekez sta bila leta 1990 druga na reliju Kompas, kjer ju je prehitel le Hrvat Filipović.
Lancia delte niso navduševale le na svetovnem odru, temveč so zmagovale tudi na slovenskih cestah.
Po slovenskih cestah vozi tudi več replik vozil Lancie.
Lancia je avtomobilska znamka z dolgo tradicijo. Vincenzo Lancia jo je ustanovil že davnega leta 1906. Toda najslavnejše obdobje so Italijani spisali od sedemdesetih do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so odlično izkoristili privlačnost relijev za svetovno prvenstvo in uspehe neposredno povezali s svojimi avtomobili s športnim karakterjem.
Uspehe so začeli že z lancio fulvio HF, nato je sledil kultni lancia stratos, v osemdesetih letih pa najprej dva dirkalnika skupine B (037 rally in delta S4) in nato leta zmagoslavja z modelom delta. Šest zaporednih naslovov svetovnega prvaka med proizvajalci je Lancio zapisalo med avtomobilske ikone.
Med Slovenci jo je imel prvi Podobnik
V Slovenijo je prvi lancio delto že leta 1988 pripeljal Vojko Podobnik. To je bila še skromnejša različica delte v skupini N. Podobnik, ki je pred tem dirkal s porschejem 911, je bil z delto že prvo leto dvakrat drugi za takratno jugoslovansko državno prvenstvo. Podobnik je z delto vozil tudi še v sezoni 1996, a je bil to že neprimerno novejši avtomobil.
"To je bila še prva različica delte z motorjem V8. Težko jo je bilo voziti, več moči je bilo spredaj kot zadaj. Predvsem dirkalnik skupine N takrat še ni bil tako vzdržljiv kot specialke skupine A. Če sem zaviral z levo nogo, sem hitro ostal brez zavor," se delte spominja Podobnik.
Ob koncu osemdesetih let je v takratnem jugoslovanskem državnem prvenstvu v sam vrh ciljal Zagrebčan Tihomir Filipović, ki je vozil vrhunsko pripravljeno delto skupine A. S podobnim avtomobilom se je na reliju Saturnus najprej predstavil Avstrijec Franz Wittmann, leto prej zmagovalec (v osiromašeni konkurenci) relija za svetovno prvenstvo na Novi Zelandiji.
Aleš Črnivec na reliju Monte Carlo leta 1994.
Lancia delta Mihe Mušiča.
Slovenci so delte kupovali v Nemčiji
V slovenske roke pa je delta skupine A prišla leta 1990, ko jo tak avtomobil pripravila ekipa Amortizer Rally Team, ki jo je vodil Drago Turnšek. Delto je najprej vozil Mitja Holynski in z njo tudi dosegal lepe rezultate. Toda po zelo težki nesreči na gorski dirki na Dolenjskem je nato Amortizerjevo moštvo delto namenilo Alešu Črnivcu, ki se je tako prvič usedel v štirikolesno gnani dirkalnik. Črnivec je bil tudi prvi Slovenec, ki je na reliju za državno prvenstvo Slovenije zmagal z lancio delto. To je bilo leta 1992 na reliju Saturnus.
“Reli smo izkoristili tudi za promocijo našega podjetja, ki se je ukvarjalo s popravo blažilnikov. Trg v takratni Jugoslaviji je bil velik. Do delte je bilo kar težko priti, nam je to uspelo prek Holzerja v Nemčiji,” pravi Turnšek.
Za sezono 1993 so v Amortizerjevi ekipi prek nemškega Holzerja prišli do novejše evolucije dirkalnika. Črnivec in sovoznik Damjan Hočevar sta bila državna prvaka v skupini N, skupno pa druga. Sledila sta dva odhoda na svetovno prvenstvo, kjer pa Črnivec na reliju Monte Carlo cilja ni videl.
Matjaž Tomlje z delto na Gorjancih. Avtomobil je pred tem vozil tudi Didier Auriol in z njo zmagal na reliju Monte Carlo.
Zadnja slovenska zmaga z delto že leta 1995
V začetku devetdesetih se je z lancio delto v slovenski reli podal tudi Anton Grum, ki se je zasebno sicer ukvarjal s pripravo betona. Njegov slog vožnje je bil brezkompromisen, zato je tudi doživel več nesreč. Grumu in njegovemu takratnemu sovozniku Miranu Terčiču se je hitra vožnja izšla leta 1995 na reliju Ina Delta, ko sta zmagala v konkurenci slovenskega državnega prvenstva. To je bila tudi zadnja zmaga delte v slovenskem reliju.
V devetdesetih je z delto občasno vozilo še nekaj slovenskih voznikov, med njimi Marjan Zorc, Andrej Francelj in Peter Trošt.
Samo Valant je s svojo delto začel v paralelnem relikrosu in nato nadaljeval na gorskih dirkah.
Ena najbolj znanih delt v Evropi je dirkalnik Milana Bubniča.
Delta je danes nepremagljiva na slovenskih gorskih dirkah
V devetdesetih letih je z delto skupine A odlične rezultate dosegal tudi Silvan Lulik. S tem avtomobilom je vozil predvsem na gorskih dirkah, kjer se je za naslov državnega prvaka boril s Stojanom Pirjevcem (BMW M3). Lulik je bil podprvak, leta 1994 pa je z delto skupine A na reliju Saturnus vozil še kot predvoznik. Med tistimi, ki so vrhunsko pripravljeno delto najeli za dirke v Sloveniji, je bil leta 1994 tudi Matjaž Tomlje. S tem avtomobilom je vozil na dolenjski gorsko-hitrostni dirki na Gorjance. To je bil nekdanji tovarniški dirkalnik Lancie, s katerim je na reliju Monte Carlo zmagal Didier Auriol.
Delte so ostale priljubljen avtomobil tudi za gorske dirke, čeprav jih danes ni več toliko kot nekoč. Z delto je v reliju svojo kariero začel Milan Bubnič, ki jo je nato predelal in povsem prilagodil gorsko-hitrostnim dirkam. S tem avtomobilom je že devet let nepremagan v slovenskem gorskem državnem prvenstvu. Pred leti je bil njegov glavni tekmec Samo Valant, prav tako z lancio delto HF integrale.
V zadnjih desetih letih je na slovenskih relijih z delto najprej vozil Miha Mušič, zdaj pa tak avtomobil vozi Miran Fabjan. Na slovenskih relijih je gost tudi Nemec Burghard Brink, ki vozi delto z neposrednim tovarniškim poreklom.
Lancia delta Mirana Fabjana.
Pogosto gostja v Sloveniji - tole delto je v preteklosti vozil tudi Alexander Fiorio v poltovarniški zasedbi Lancie.
