Nedelja, 4. 7. 2021, 6.49
3 leta, 5 mesecev
Fiat-abarth La Principessa
La Principessa: 60 let star dragulj za podiranje rekordov #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
4
Čeprav so danes z oznako Abarth označeni najhitrejši in športni fiati, pogled v zgodovino znamke razkrije, kako velik potencial je imela ta italijanska znamka in kaj vse bi lahko dosegli, če bi imeli pravo vodenje in proste roke. Tokrat bomo spoznali osupljiv model La Principessa, ki je pred 65 leti v vsej svoji veličini razkazoval znanje in vizionarski pogled Carla Abartha na svet avtomobilov.
Abarth je v 50. letih prejšnjega stoletja z izdelavo zmagovalnih dirkalnikov pridobil precej simpatij in predvsem spoštovanje tekmecev. Ime znamke je bilo poznano po vsem svetu, a Carlo Abarth je želel še bolj razširiti glas o neverjetnem avtomobilskem proizvajalcu iz Italije. Odločil se je, da bodo začeli tekmovati na mednarodnih vzdržljivostnih dirkah, kjer bodo podrli kar se da veliko rekordov. Izdelali so številne avtomobile, ki bi se lahko zapisali med nesmrtne, a tisti pravi je nastal skupaj s še enim slavnim imenom - Pininfarino.
Že leta 1957 prikaz inženirske odličnosti
Zgodba o uspehih z rekordnimi številkami se je začela pisati že davnega leta 1057. Pri Abarthu so izdelali 750 monoposto. Ta izredno aerodinamičen dirkalnik je 72 ur držal povprečno hitrost 165,34 kilometra na uro in v razredu H že postavil letvico vsem drugim tekmecem. Še bolj osupljiv je podatek, da je imel 750 monoposto vgrajen 750-kubični motor iz fiata 600, od koder je prišla tudi ideja za njegovo ime.
A to vsekakor ni bil vrhunec razvoja vzdržljivostnih dirkalnikov. Sočasno so pri Abarthu razvijali novo serijo štirivaljnih motorjev s kodnim imenom Bialbero. Model 750 monoposto so skupaj s Pininfarino nenehno izboljševali, in ko so zunanjo obliko uredili do popolnosti, so pri Abarthu v novega lovca rekordov vgradili še nov motor - nastal je dirkalnik fiat-abarth 1000 bialbero monoposto da record oziroma ljubkovalno La Principessa.
Tako je Abarth na avtosalonu v Torinu predstavil model 750 monoposto.
Ko zasenčiš vse avtomobilske novosti leta
Pri Abarthu so La Principesso razkrili leta 1960 na avtosalonu v Torinu. Obiskovalci se nikakor niso mogli nagledati zunanje oblike, proizvajalci so ljubosumno pogledovali proti srebrni aerodinamični puščici in časopisi so bili polni hvale. Ni trajalo dolgo in priceska je že podrla prve rekorde. Še več, v tistem letu so podrli osem mednarodnih rekordov in na dirkališču v Monzi en svetovni rekord.
Aerodinamična odličnost brez ostrih linij
Seveda, za podiranje vzdržljivostnih hitrostnih rekordov je bila pomembna predvsem aerodinamika dirkalnika. Na avtu zato ni niti ene ravne linije, vse je zaobljeno in gladko na dotik. S tem so dosegli majhen zračni upor, obenem so s pokrovi pokrili tudi platišča in še izboljšali aerodinamično držo pri visokih hitrostih. Se sprašujete, kje je skrita voznikova kabina? Skrita je pod sprednjo kupolo, dostop do vozniškega sedeža pa je zelo preprost, saj pri vstopi ni veliko stvari v napoto.
Povsem drugače je bilo za volanom. Tam je, tako kot pri celotnem avtu, vse podrejeno podiranju rekordov. O udobju ni ne duha ne sluha. Celotna voznikova kabina je zaščitena z varnostno kletko, volanski obroč je prerezan na pol - tako so dobili dodaten prostor za noge voznika. Voznik je kljub špartanski kabini v avtu moral zdržati več deset ur, le tako so lahko podrli kakšen pomemben rekord.
Vozniku so bile na voljo le osnovne stvari, tudi volan je bil odrezan na pol, da je lahko notri spravil noge.
Litrski motor z blokado pri devet tisoč vrtljajih
Podatkov o motorju sicer ni veliko, saj vse podrobnosti verjetno nikoli ne bodo razkrite širši javnosti. Vemo, da je princesko poganjal litrski štirivaljni bialbero tipa 22, ki je bil nameščen na sredino dirkalnika z impresivnimi 109 "konji" in blokado pri devet tisoč vrtljajih. Morda se ne zdi veliko, a zaradi nizke količnike zračnega upora 0,20 je imel maksimalno hitrost 218 kilometrov na uro. Najvišja točka na avtomobila je bila le 1,2 metra oddaljena od tal.
Leta 1970 je dirkalnik prešel v roke zasebnega zbiratelja, ki je poskušal na dražbi leta 2016 svoj dragulj prodati. Dražba se ni končala, po neuradnih podatkih pa si je lastnik zadnji trenutek premislil in preklical prodajo. Še danes je v njegovih rokah.
Povprečna hitrost 203,65 km/h v 12 urah vožnje.
Povprečna hitrost 198,79 km/h v 24 urah vožnje.
Povprečna hitrost 190,27 km/h v 48 urah vožnje.
Povprečna hitrost 186,89 km/h v 72 urah vožnje.
Prevozila je 2.000 milj s povprečno hitrostjo 201,12 km/h.
Prevozila je 5.000 milj s povprečno hitrostjo 192,88 km/h.
Prevozila je 5.000 kilometrov s povprečno hitrostjo 199,24 km/h.
Prevozila je 10.000 milj s povprečno hitrostjo 191,37 km/h.
4