Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Sobota,
19. 6. 2021,
2.09

Osveženo pred

2 leti, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,74

1

Natisni članek

Gorjanci Ljubelj gorske dirke

Sobota, 19. 6. 2021, 2.09

2 leti, 10 mesecev

Gorskohitrostne dirke v Sloveniji

Kakšni prizori s cest v Sloveniji: krojile so jih tudi tragedije

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,74

1

Gorska dirka Ljubelj | Prizor z nekdanjih gorskih dirk na Ljubelj. | Foto Tehnični muzej Dunaj

Prizor z nekdanjih gorskih dirk na Ljubelj.

Foto: Tehnični muzej Dunaj

Ta konec tedna z dirko na Gorjancih mineva 50 let od prve slovenske gorske dirke, ki je bila leta 1971 vključena v gorsko hitrostno državno prvenstvo nekdanje Jugoslavije. Zgornja fotografija pa je z nekdanjih dirk na Ljubelj, kjer so z avtomobili dirkali že pred 95 leti.

Leto 1971. Na cesti proti Gorjancem so se že tretje leto vozili najboljši gorski avtomobilisti takratne Jugoslavije. Prvič so nad Novim mestom na gorski dirki zbrali že tri leta prej, ko je prireditev v organizaciji AMD Novo mesto podprla tudi domača avtomobilska tovarna IMV. Pred tretjo izvedbo gorske dirke je jugoslovanska avto-moto zveza (AMSJ) leta 1971 prvič razpisala državno prvenstvo v gorskih dirkah. Vanj so poleg Gorjancev vključili še dirke na Sljeme (Hrvaška), Vodno (Makedonija) in Avalo (Srbija).

Video - Dirka na Gorjance v sedemdesetih letih

video: Janez Heimer

Leta 1971 je bil na Gorjancih v slabem vremenu najhitrejši Hrvat Goran Štrok (BMW 2002 alpina), ki je Jovico Palikovića (renault 8 gordini) ugnal za 21 sekund. Tretji skupno je bil še en Hrvat Robert Lang (BMW 1600 alpina). Vsi trije so zmagali tudi v svojih tekmovalnih razredih. Sedm čas dneva je postavil Kamničan Drago Horvat (BMW 2002). V najmanjšem razredu do 758 kubičnih centimetrov je zmaga vendarle pripadla Slovencu in sicer Karlu Ferležu (citroen 2CV6) iz Velenja.

Iz časa BMW-jev 2002 in renault 8 gordini do vrhunskih športnih prototipov, s kakršnim rekord proge drži Patrik Zajelšnik.  | Foto: GHD Gorjanci Iz časa BMW-jev 2002 in renault 8 gordini do vrhunskih športnih prototipov, s kakršnim rekord proge drži Patrik Zajelšnik. Foto: GHD Gorjanci Turistična "vpadnica" proti Dalmaciji je podobna kot nekoč

To je bilo torej 50 let pred letošnjo gorsko dirko na Gorjance, ki se danes in jutri po enoletnem premoru (epidemija covid-19) spet vrača v tekmovalni koledar. Steza je po konfiguraciji dobra dva kilometra krajša kot nekoč, tako asfalt (čeprav marsikje na tej pomembni turistični povezavi proti Dalmaciji ni v najboljšem stanju) kot okolica sta močno spremenjena.

Neprimerljivi so tudi tekmovalni avtomobili. Letos bo zmago in rekord proge v absolutni konkurenci branil Patrik Zajelšnik z odličnim prototipom norma M20FC, med "klasičnimi" avtomobili pa Avstrijec Karl Schagerl (VW golf R TFSI) in Slovenec Milan Bubnič (lancia delta). Oba dirkalnika sta močno predelana in njuna motorja zmoreta prek 500 "konjev".

Na Ljubelj že pred 95 leti

Gorske dirke pa so na področju Slovenije obstajale že mnogo pred letom 1971. Že leta 1924 so na makadamskem Vrhniškem klancu organizirali sploh prvo samostojno avtomobilsko dirko v Sloveniji, dve leti pozneje so prvič z avtomobili in motocikli dirkali tudi po stari cesti na Ljubelj. To so bili prvi resnično odmevni avtomobilski spektakli v Sloveniji, ki so pred 95 leti na Ljubelj privabili tudi takratni jugoslovanski kraljevi par.

Ljubeljska dirka je po vojni privabila še tehnično precej bolj izpopolnjene avtomobile, s tem pa na še vedno zelo strmi in ovinkasti makadamski cesti - ta je danes za javnost zaprta, sicer pa izjemno dobro kljubuje zobu časa - tudi boljše čase. V državno prvenstvo Jugoslavije so Ljubelj prvič vključili leta 1951, ko pa so prvenstvo sestavljala še skupne gorske in cestne (ulične) krožne dirke. Šele 20 let pozneje so torej gorski avtomobilisti dobili lastno državno prvenstvo.

Med udeleženci prvih gorskih dirk na Gorjane je bil tudi Janko Slokar z minijem iz Solkana. | Foto: Gregor Pavšič Med udeleženci prvih gorskih dirk na Gorjane je bil tudi Janko Slokar z minijem iz Solkana. Foto: Gregor Pavšič

Nesreča Mitje Holynskija na gorski dirki v Kočevju leta 1991. | Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Nesreča Mitje Holynskija na gorski dirki v Kočevju leta 1991. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Po tragediji v Škofji Loki so hitrostne dirke prepovedali

Gorjance so v sklopu državnega prvenstva uspešno organizirali v letih 1971 in 1972. Takrat je status za prihodnje leto uspela pridobiti tudi gorska dirka na Pohorje, a je nato vmes posegla tragična usoda. Na motociklistični dirki v Škofji Loki (in tudi že prej v Kamniku) je prišlo do nesreče, v kateri je poleg motorista umrlo še nekaj gledalcev. Ulične in gorske hitrostne dirke so prepovedali (reli je bil izjema) in jih nato spet obudili šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Holynski preživel hudo nesrečo pri Kočevju

Dolenjci so najprej gorske dirke obudili na cesti proti Kočevskemu rogu, kjer je leta 1991 skoraj usodno nesrečo doživel Mitja Holynski (lancia delta HF integrale). Na hitrem odseku mu je predvidoma nenadoma zablokiralo kolo in zato je na cesti, ki takrat še ni imela ograj, zletel naravnost v drevesa. Kljub povsem uničenemu dirkalniku je uspel preživeti, a nato še več tednov okreval v bolnišnici. Pozneje so dolenjsko gorsko dirko vrnili nazaj na cesto proti Gorjancem. Organizacijo nad letošnjo jubilejno dirko je spet prevzel AMD Novo mesto in med starodobniki bo na štartu tudi nekaj avtomobilov iz obdobja "originalnih" Gorjancev.

Ne spreglejte