Nedelja, 17. 4. 2016, 8.22
6 let, 6 mesecev
Ivan Hirst, Britanec, ki je rešil Volkswagen in položil temelje današnjemu velikanskemu avtomobilskemu koncernu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
Splet okoliščin je po 2. svetovni vojni v državah Evrope narekoval nastanek ljudskega avtomobila, tudi v takrat pravkar premagani Nemčiji. Osnova je bilo seveda inženirsko delo, a za velikoserijsko izdelavo to še ni bilo dovolj. V Wolfsburg je prišel major Ivan Hirst. Njemu lahko Volkswagen reče hvala za vse.
Leto 1945, končana je najhujša vojna vseh časov. Nemčija je porušena do temeljev.
Dan D - dan, ki je za Evropo pomenil novo upanje, in dan, ko se je začel rušiti tretji rajh, nemška vladavina teme.
Vojna je strašna stvar in kdor je ni doživel, si je ne more predstavljati. Tudi knjige in pripovedovanja ne pomagajo pri tem. Iz zapisov in fotografij pa vemo, da je bila Nemčija leta 1945 na kolenih, marsikje zbombardirana in porušena do temeljev, najpogosteje na za vojno ključnih, strateških mestih.
Prometna infrastruktura in industrija sta jo daleč najslabše odnesli. Z današnjim vedenjem in pogledom bi se večina pesimistično obrnila stran, takrat pa je vladalo silno navdušenje prav zaradi konca vojne. Marsikdo se je zavedal, da se bodo stvari hitro spremenile, postavile na noge, vse več ljudi pa bo želelo in zmoglo kupiti sredstvo za osebni prevoz. Kolo, motocikel ali avtomobil.
Ganz in Porsche, človeka, ki sta najpomembnejša za nastanek hrošča
Vojne izjemno pozitivno delujejo na tehnični razvoj, a seveda zgolj za vojaške potrebe. Razvoj osebnih avtomobilov je bolj ali manj miroval vseh šest let in novi povojni modeli so praviloma sloneli na predvojnih serijskih modelih, delno pa tudi na idejah in konceptih iz časa pred vojno. Trideseta leta so bila z gospodarskega stališča razvitih dežel izjemno plodna in celo sam Hitler se je ogrel za osebni prevoz na način, ki bi bil morda še danes deležen odobravanja. "Izumil" je avtomobilsko cesto, tisto, ki danes povezuje praktično ves svet, zanjo pa je potreboval avtomobil.
Nadvse navdušen je bil nad delom bistrega in uspešnega nemškega (avtomobilskega) inženirja judovskega rodu Josefa Ganza, ki je med drugim zasnoval "avtomobil za vsakogar" – model standard superior. Ganz je še pravočasno ušel iz Nemčije, se je pa na pravem mestu znašel dr. inž. Ferdinand Porsche, ki je očitno povzel marsikatero idejo in rešitev Ganzovega standarda, pa tudi češke tatre V570 – kar je (seveda le za tatro) navsezadnje priznal tudi sam.
Marca 1946 je s proizvodnih trakov pripeljal tisoči volkswagen.
Vojna prehiti začetek serijske izdelave hrošča
Vojaški kübelwagen, nekaj podobnega kot ameriški jeep, je nastal na tehniki hrošča.
Avtomobil je bil tako tehnično pripravljen že pred vojno, serijsko izdelavo pa je vojna prehitela. Namesto tega so na isti tehniki Nemci izdelovali odprta vojaška terenska vozila type 82 kübelwagen in amfibijske različice type 166 schwimmwagen. Hroščev so leta 1941 izdelali le za vzorec. Potem se je vojna končala in Nemčijo so zasedli zmagovalci.
Kraj, kjer je stala tovarna avtomobilov, je pripadal Britancem, ki so tja poslali tudi svojo kraljevo inženirsko enoto (REME), odgovorno za vzdrževanje vojaške opreme, skupaj z majorjem Ivanom Hirstom. Temu je uspelo tovarno, ki za čuda ni bila popolnoma uničena, hitro spremeniti v učinkovito osrednjo servisno delavnico enote REME.
Po vojni naj bi proizvodnjo prenesli v Veliko Britanijo, tovarno pa podrli
Zavezniški načrt demilitarizacije je seveda vseboval tudi načrt za tovarno Volkswagen. Proizvodnjo naj bi razdrli in odpeljali v Veliko Britanijo, hišo samo pa podrli. Prvi Hirstov uspeh pa je bil že ta, da mu je uspelo iz tovarne odstraniti neeksplodirano bombo, ki bi, poleg človeških žrtev, lahko uničila večino materialov za izdelavo hrošča in ga s tem morda pokopala za vedno, še preden bi se sploh zares rodil. Hirst, ki je bil po izobrazbi in naravi tehnik, se je zavedal potenciala tovarne, ni pa mu bilo vseeno niti za ljudi, ki jim je tovarna prinašala kruh.
Sreča pri tem je bila tudi v tem, da se nobena od britanskih tovarn ni ogrela za proizvodnjo hrošča, saj po njihovem mnenju še zdaleč ni dosegal tistega, za kar so sami menili, da mora biti sodoben avtomobil. Tako je Hirstu uspelo tovarno pripraviti za izdelovanje vozil za britansko vojsko.
Avtomobil se je sprva imenoval preprosto volkswagen. V Hirstovem obdobju pri Volkswagnu je dobil ime volkswagen typ 1, pozneje pa je uradno povzel ljudsko poimenovanje volkswagen käfer (ljudsko vozilo hrošč).
Hirst po opravljeni osnovni nalogi prerodi Volkswagen
Za Hirstov uspeh pri Volkswagnu in posledično za uspeh Volkswagna ni bilo dovolj le to, da je bil Hirst po naravi in duši tehnik.
Potem je prišel še eden od prelomnih trenutkov: Volkswagen je, po vztrajnem prepričevanju Hirsta, naj britanska vojska naroči avtomobile, 22. avgusta 1945 prejel naročilo 20 tisoč avtomobilov. Hirstu je kljub pomanjkanju surovin že leta 1945 uspelo izdelati prvih 1.785 vozil volkswagen typ 1 v vojaški kaki barvi. A Hitrstovo delo še ni bilo končano: poskrbel je za izboljšanje kakovosti vozila, razširil mrežo trgovcev, izvedel volitve v delavski svet (kjer je Nemcem izkazal veliko zaupanje) in leta 1947 poskrbel za izvoz vozil na Nizozemsko.
Za Hirstov uspeh pri Volkswagnu in posledično za uspeh Volkswagna ni bilo dovolj le to, da je bil Hirst po naravi in duši tehnik. Nemci so bili osramočeni, osiromašeni in zaradi novih okoliščin tudi na robu preživetja, tako da so bile razmere za delo daleč od rožnatih. Uspelo mu je tudi zato, ker je bil iznajdljiv, pragmatičen in preudaren, imel pa je tudi občutek za ljudi ter za to, kar je bilo v danem trenutku in v danih okoliščinah nujno in pravilno.
Brez britanskega majorja VW hrošč verjetno nikoli ne bi postal eden najbolj kultnih avtomobilov na svetu.
Hirsta zamenja Nordhoff, a Volkswagen Britanca ni pozabil
Hirst je podjetje, ki je že pod njegovo taktirko postalo uspešno, leta 1949 predal v roke Heinrichu Nordhoffu, nekdanjemu direktorju Opla. Temu je uspelo Volkswagen razvijati še naprej in mu dati zalet, ki je tovarno Volkswagen popeljal do današnjih razsežnosti proizvodnje in uspeha. Hirstove vloge se pri Volkswagnu dobro zavedajo in so mu hvaležni za njegov doprinos k razvoju Volkswagna. Po njem so v Wolfsburgu poimenovali eno od ulic, od njegove smrti leta 2000 podeljujejo po njem poimenovano nagrado izjemnim mladim znanstvenikom, poskrbeli pa so tudi za objavo biografije Ivana Hirsta. Major Hirst bi letos praznoval svoj 100. rojstni dan.
Kdo je Ivan Hirst?
Major Ivan Hirst: brez njega Volkswagna morda danes sploh ne bi bilo. Po njem so v Wolfsburgu poimenovali eno od ulic, od njegove smrti leta 2000 podeljujejo po njem poimenovano nagrado izjemnim mladim znanstvenikom, poskrbeli pa so tudi za objavo biografije Ivana Hirsta. Major Hirst bi letos praznoval svoj 100. rojstni dan.
Rodil se je 4. marca 1916 v družini, ki je imela v lasti tovarno finomehaničnih naprav, merilnih aparatov in ur Hirst Brothers Company. Po študiju optičnih ved v Manchestru je zasnoval lastno podjetje za popravilo optičnih instrumentov. Že med študijem je obiskal vojaški izobraževalni tabor, ob začetku 2. svetovne vojne pa so ga vpoklicali v vojsko. Leta 1940 je v Franciji s 24 leti že poveljeval bataljonu, ko pa je britanska vojska leta 1942 ustanovila inženirsko enoto REME (Royal Electrical and Mechanical Engineers), odgovorno za vzdrževanje kompleksne vojaške opreme, se ji je pridružil in že naslednje leto kot major prevzel odgovornost za popravila oklepnikov.
Že pred koncem vojne so se zavezniki pripravljali na povojne operacije v Nemčiji. Ko so Američani tovarno Volkswagen predali v roke Britancem, se je na čelu tovarne znašel prav Hirst. Tovarno naj bi razpustili, toda Hirst je, ko je v eni od delavnic tovarne naletel na prototip volkswagna, v tovarni videl priložnost izdelovanja avtomobilov za britansko vojsko. Sreča je bila, da je velika večina orodij za izdelavo avtomobilov, skritih po raznih zgradbah zunaj tovarne, preživela bombardiranja in Hirstu je uspelo postaviti proizvodnjo sprva s staro zalogo in z deli vojaških kübelwagnov. Neki Rudolph Ringel je zanj izdelal štirisedežni kabriolet, ki je bil njegovo prvo službeno vozilo in ki je na neki način predstavljal predhodnika pozneje (in še danes) priljubljenega hrošča kabriolet.
Hirst je leta 1949 končal delo pri Volkswagnu, po demobilizaciji britanske vojske pa je ostal nezaposlen in nazadnje končal kot – v primerjavi s svojim delom pri Volkswagnu – nepomemben uradnik; najprej pri britanskem FCO, pozneje pa v organizaciji OECD v Parizu. Upokojil se je leta 1975. Samo mesec dni pred smrtjo je v britanski reviji Top Gear izšel članek, ki je razkril njegovo pomembno vlogo pri povojnem zagonu Volkswagna, umrl pa je 10. marca 2000.
