Sobota, 27. 8. 2022, 16.19
1 leto, 7 mesecev
Adria junior 305 iz leta 1974
Ena prvih iz Adrie: po skoraj 50 letih še na cesti #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
9
Obnovljena prikolica novomeške Adrie, danes last Mihe Prezlja iz Ljubljane.
Ta konec tedna se je v nemškem Düsseldorfu začel največji karavaning salon v Evropi, kjer pomembno vlogo vsako leto igra tudi novomeška Adria. Karavaning je že dolgo pomemben del slovenskega gospodarstva, še vedno pa so živi spomini na začetke tovrstnega preživljanja dopustov pred 50 leti.
Na fotografijah je prikolica novomeške Adrie z oznako 305 junior, ki jo je v sedemdesetih letih prodajala še Industrija motornih vozil (IMV) v Novem mestu. Kot priča račun za prikolico, je leta 1974 stala slabih 19 tisoč takratnih dinarjev.
Serijo junior je Adria izdelala v obdobju prve generacije svojih prikolic. Takrat so morali oblikovno najprej poenotiti tri prototipne prikolice. Vse tri so dobile enako sprednjo in zadnjo steno, glede na dolžino prikolice pa so prilagodili obliko strehe. Zato je imela prva generacija prikolice ovalno oziroma jajčasto obliko. V prvo generacijo so spadale različice 305 (dolžina 3.000 mm), 380 (3.800 mm) in 450 (4.500 mm). Pozneje razviti modeli večjih dolžin so dobili krivino strehe modela 450, povečano dolžino pa je prevzel ravni del strehe.
Prepoznaven del prikolic Adrie je že več kot 50 let moder trak. Sprva so bile prikolice še povsem bele, nato pa so jim leta 1970 dodali po celem obodu karoserije lakiran moder pas v višini oken. Barvo so izbrali na osnovi barvne palete dostavnega kombija IMV, in sicer kot sinonim Jadranskega morja in modrine neba. Barvni dodatek je bil za tisti čas precej drzen, saj je konkurenca uporabljala predvsem bolj nežne in manj vpadljive pastelne barve. Pozneje je ta modri pas postal prepoznaven del znamke Adria.
Prikolica ima tudi prepoznaven modri trak, ki sicer ni bil del serije junior.
Račun za prikolico iz leta 1974.
Serija junior je zaradi močne standardizacije živela le dve leti
Kljub časovnim vzporednicam serija junior ni bila neposredno del prve generacije prikolic, pojasnjuje Stanislav Lukšič, ki je dolgo skrbel za razvoj produktov Adrie. Prve modele je pripravil v času poletnega dopusta leta 1972, torej pred natanko 50 leti. Modele so razvili v treh tednih, prav toliko časa so potrebovali tudi za izdelavo prototipov.
"Za serijo junior je bila značilna zelo visoka stopnja standardizacije. Vsi modeli so imeli povsem enako zunanjo obliko, bele barve in standardizirano pohištvo. Zanj smo namesto vezanih plošč uporabili lesonit," je v svoji knjigi zapisal Lukšič. Serijo junior so izdelovali v tovarni Deinze dve leti, nato pa so serijo zaradi premajhnega zanimanja kupcev − Lukšič predvideva, da predvsem zaradi standardizacije in medsebojne podobnosti − ukinili.
Prvo generacijo prikolic je odlikovala nizka masa
Sicer pa so prikolice 305 iz prve generacije izstopale po nizki masi. Trimetrsko prikolico je lahko vlekel tudi fičko. Takrat so države različno določale, kako velike oziroma težke prikolice lahko posamezni avtomobil še vleče. Karavaning je bil šele v povojih, avtomobili pa tehnično še daleč od današnje ravni.
Novomeščani so adrio 305 predstavljali kot najlažjo prikolico v svojem razredu. Tudi nekoliko krajša nemška prikolica wolf 1 je bila težja. Del rešitev nizke mase je bil v inženirski zasnovi, za nosilnost je skrbela lupina prikolice, za stabilnost in čvrstost pa tudi vgrajeno pohištvo. Taka prikolica je imela šasijo le na prvi polovici prikolice, zadnji del pa so pomagale nositi klopi. Masa prikolice v različici 305 SL je bila 330 kilogramov, nosilnost pa 180 kilogramov. V takratni Jugoslaviji so lahko tako prikolico vlekli avtomobili s prostornino motorja nad 750 kubičnih centimetrov, različico 305 SLB pa z več kot 850 kubičnimi centimetri.
9