Petek, 9. 12. 2022, 22.06
2 leti
Boeing 747 – iz tovarne še zadnji jumbo jet
Slovo slavnega letala: njegov "oče" je bil slovenskega rodu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,01
9
Boeing je iz tovarne v Everettu poslal še zadnji boeing 747. Bil je prvo širokotrupno potniško letalo.
Boeing je izdelal še zadnje letalo 747, katerega razvoj je pred pol stoletja vodil inženir, čigar oče je bil iz Slovenije. Slavni 747 je premikal meje, skoraj potisnil Boeing v bankrot, a se zapisal kot eno najpomembnejših in tudi najlepših letal vseh časov.
Boeing 747 so že takoj načrtovali tako za potniško kot tovorno rabo.
Znameniti boeing 747 je igral ključno vlogo v razvoju Boeingove družbe. Proizvodnja se je začela leta 1967 in v 54 letih so izdelali 1.574 letal 747. Letalo, dolgo vse tja do dobrih 76 metrov, je najdaljše potniško letalo v uporabi.
Pri Boeingu so ob slovesu izpostavili dva zanimiva podatka – pri potovalni hitrosti 747 v eni sekundi preleti tri nogometna igrišča, zadnja izdelana različica, 747-8 freigher, pa bi lahko z nosilnostjo 133 ton prepeljala 10.699 zlatih palic oziroma približno 19 milijonov žogic za namizni tenis ali golf.
747 ali "jumbo jet" je postal sinonim Boeinga in tudi letalstva. Še danes je deležen občudujočih pogledov na vseh letališčih, kjer čaka na potnike. Iz proizvodnje se je poslovil, ker je danes močno upadlo povpraševanje po tako velikih letalih – podobno kot tudi za primerljivi airbus A380 –, a še vedno bo za mnogo prevoznikov opravljal svoje nepogrešljive naloge.
"Oče" boeinga 747 je Joe Sutter, izjemni inženir slovenskih korenin
Razmere v letalski industriji so bile povsem drugačne v šestdesetih letih, ko so se pojavile potrebe po tako velikih letalih. Prvo je s tako željo na vrata Boeinga potrkalo vodstvo prevoznika Pan Am in želelo mnogo večje letalo, kot je bil njihov obstoječi boeing 707.
Število potnikov je naraščalo, letalstvo se je razvijalo, obenem so manjša letala v tem obdobju povzročala precej gneče na letališčih. Večja letala naj bi izboljšala tudi razmere na tem področju. Boeing je leta 1965 pod vodstvom Joeja Sutterja skupaj s Pan Am začel razvijati študijo letala, ki so mu že takrat dodelili oznako 747.
Tovorni boeing 747-8.
Oče Joeja Sutterja, glavnega inženirja pri razvoju boeinga 747, je bil Slovenec Franc Suhadolc.
Sutter je veljal za "očeta" boeinga 747, tako imenovanega jumbo jeta in prvega širokotrupnega potniškega letala.
Joe Sutter je postal znameniti letalski inženir, ki je najbolj zaslovel prav po vodilni inženirski vlogi pri razvoju 747. Nanj pa bi morali biti ponosni tudi Slovenci, saj je bil Sutter slovenskega rodu. Njegov oče Franc Suhadolc iz Dobrove, ki je živel med letoma 1897 in 1945, se je v ZDA preselil v času zlate mrzlice. Sin Joe se mu je v Seattlu rodil leta 1921. Dve leti pred smrtjo očeta je iz letalskega inženirstva diplomiral na univerzi Washington v Seattlu, se leta 1940 prvič med poletnim delom zaposlil v Boeingovi tovarni in med drugo svetovno vojno služil na ameriškem rušilcu. Po vojni sta mu službo ponudila tako Boeing kot Douglas. Ker je verjel v prihodnost letal z reaktivnimi motorji, se je odločil za Boeing. Pred 20 leti je na povabilo Adrie Airways prvič obiskal Slovenijo, ob svojem drugem obisku se je sestal tudi s takratnimi politiki in gospodarstveniki. "Oče" boeinga 747 in prejemnik državne medalje za tehnološke inovacije iz rok Ronalda Reagana je umrl leta 2016 v starosti 95 let za posledicami zapleta pri pljučnici.
Prvi javni prikaz letala na pariški letalski razstavi.
Pogoj naročnika Pan Am: za razvoj in izdelavo letala le 28 mesecev
V šestdesetih letih, ko so napovedovali še nadzvočno prihodnost potniških letal, ambicije, ki so se neslavno končale s concordom, je Sutter prav zato načrtoval letalo, ki bi ga lahko enostavno prilagodili tudi za prevoz tovora. Osnovne dizajnerske rešitve, kot je možnost dviga nosa in dostopa do tovornega prostora, so pri Boeingu črpali tudi iz prehodnega neuspelega natečaja za razvoj transportnega letala za ameriško vojsko. Tudi zaradi sprednjih vrat je imel 747 dvignjen sprednji del s kokpitom za posadko, kar je nato postal najbolj prepoznavni element letala.
Aprila 1966 je Pan Am pri Boeingu naročil 25 letal boeing 747-100. Pan Am je bil kot letalski prevoznik pri razvoju letala vpleten v takem obsegu, kakršnega prej in pozneje ni bil deležen noben drug prevoznik. Za dokončen inženirski razvoj in izdelavo prvega letala so imeli pri Boeingu na voljo le 28 mesecev, kar je bilo le dve tretjini povprečnega časa za letalske proizvajalce.
Let boeinga 747 švicarskega SwissAir mimo gore Matterhorn.
Prve inženirske ideje so predpostavljale dvonadstropni prostor za potnike po celotni dolžini letala, kar pa ni bilo izvedljivo. Na vrhu tako sedi le manjši del potnikov.
Za velikansko letalo tudi volumensko največja tovarna na svetu
Boeing je moral za 747 izdelati tudi novo tovarno, saj v obstoječih tako velikega letala niso mogli izdelati. Izbrali so lokacijo pri mestu Everett, približno 40 kilometrov severno od Seattla. Pred gradnjo tovarne, ki je bila poleg nujnosti hitre izdelave letala prav tako velik operativni zalogaj za Boeing, so odstranili tri milijone kubičnih metrov zemlje. Prvi model letala v naravni velikosti so v tovarno postavili, še preden jim je nanjo uspelo namestiti streho. Tovarna je bila izjemno velika in še danes velja za največjo tovarno po volumnu na svetu. Pozneje so jo še večkrat razširili zaradi potreb po izdelavi novejših Boeingovih širokotrupnih letal.
Pri začetnih testiranjih se je marsikaj zapletalo. Ko so iz letala poskušali evakuirati 560 prostovoljcev, je evakuacija namesto zahtevanih 90 sekund trajala dve minuti in pol. Več prostovoljcev se je celo poškodovalo. Še posebej se je zapletalo pri umiku potnikov iz zgornjega nadstropja, kjer so nato uredili izhodne poti v sili tudi na streho letala. Za več mesecev so izdelavo prvih letal upočasnile tudi težave z motorji, pomagala ni niti nesreča ob pristanku enega izmed testnih letal.
Prizor iz uradnega krsta letala, januarja leta 1970.
Krstila ga je prva dama ZDA Pat Nixon
Toda Boeingu je kljub tem zapletom sredi leta 1969 uspelo letalo odpeljati na letalsko razstavo v Pariz, kjer so ga tudi prvič pokazali javnosti. Še istega leta je letalo dobilo tudi vse potrebne certifikate. Marsikaj je bilo na kocki; Boeing je bil dolžan več kot dve milijardi dolarjev, od tega 1,2 milijarde neposredno bankam – to je bilo ob koncu šestdesetih let še nepojmljivo. Projekt je bil finančno izčrpavajoč in je morda tudi presegel zmogljivosti Boeinga, toda tveganje se je vendarle obrestovalo.
15. januarja 1970 je na letališču Dulles pri Washington takratna prva dama ZDA Pat Nixon krstila prvi boeing 747. Prvi polet je letalo opravilo sedem dni pozneje, in sicer s poletom družbe Pan Am med New Yorkom in Londonom. Nastopili pa sta gospodarska in naftna kriza, ki sta v sedemdesetih letih zdesetkali naročila za 747. V prvih treh letih v ZDA niso prodali več nobenega takega letala. Potnikov nenadoma ni bilo dovolj, da bi z njimi napolnili tako velika letala. Boeing 747 je v vsej svoji veličini zažarel šele v osemdesetih letih, ko so z različico 747-300 še povečali kapaciteto potnikov. Največ naročil so pri Boeingu prejeli za različico 747-400, ki je imela povprečno 416 sedežev.
9