"Naj se kuga, ki se ji reče izguba življenj na cestah, konča"

Foto: Getty Images  

Alkohol je v naši družbi močno zakoreninjen in vpliva na različne segmente življenja, na žalost tudi na varnost v prometu. Alkohol je poleg hitrosti glavni krivec za prometne nesreče, predvsem najhujše.

Lani so na slovenskih cestah našteli nekaj čez 18 tisoč prometnih nesreč, v približno tretjini primerov so bili udeleženci v njih poškodovani. Čeprav je bilo leto 2018, kar zadeva smrtne izide, uspešno, smo imeli letos bolj črno statistiko. Lani je namreč na naših cestah umrlo 91 ljudi, kar je najmanj od začetka uradne statistike leta 1954, po neuradnih podatkih pa naj bi letos umrlo že 44 ljudi, kar je šest več kot v enakem obdobju lani.

Po podatkih policije je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročitelja v prometnih nesrečah s smrtnim izidom kar 1,45 promila, s hudimi poškodbami pa 1,35 promila.

Kako alkohol vpliva na naše sposobnosti?

Alkohol vpliva na zelo različne dele možganov, zaradi česar povzroči tako zmanjšano možnost odločanja in reagiranja kot tudi čustvovanja in koncentracije, je na strokovnem posvetu razložil Blaž Koritnik, nevrolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ključno pri vplivu na voznike pa je, da deluje na možganska omrežja, ki nam sicer omogočajo, da normalno in učinkovito opravljamo aktivnosti.

Na splošno se moramo zavedati, da alkohol povzroči več kot 200 bolezenskih stanj, je za STA pojasnila Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Med drugim kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem, zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno težo ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.

Pitje alkoholnih pijač lahko povzroči tudi zasvojenost, prispeva pa tudi k zgodnji umrljivosti. Med najpogostejšimi vzroki za smrti, ki so neposredno povezane z alkoholom, so alkoholna bolezen jeter ter duševne in vedenjske motenje zaradi uživanja alkohola.

Foto: Getty Images

Pitje alkohola prav tako povečuje tveganje za nastanek nekaterih vrst rakov. "Že pri pitju manjših količin alkohola se tveganje za raka poveča, predvsem za raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke, pri ženskah pa tudi za raka dojke," opozarja Roškarjeva.

Alkohol vpliva na izvršilne funkcije ter prizadene kompleksne procese pozornosti in plastičnost kognitivnega procesiranja, je dodala klinična psihologinja Alenka Sever. Prav tako zmanjšuje sposobnosti postavljanja prioritet, predvidevanja in ocene posledic, nadzora nad vedenjem in čustvenimi reakcijami ter zavedanja lastnega funkcionalnega stanja.

"Ko človek začenja piti in mu začne upadati nadzor, je glavni problem, ali ga bodo policisti dobili ali ne, in ne več to, ali bo varno vozil ali ne," je pojasnila.

Na cesti pa je potrebna stalna pozornost, da misli med vožnjo ne odtavajo drugam oz. da možgani sami odstranijo dražljaje, ki ne spadajo v proces vožnje. "S tega stališča sta tudi telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil skrajno nevarni početji," je opozorila.

Ne samo alkohol, velika grožnja za varnost v prometu so tudi druge prepovedane substance. Foto: Getty Images Mlajši so najbolj rizična skupina

V Sloveniji je letno okoli tisoč smrti, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, je na posvetu v državnem zboru poudarila Maja Roškar. Če bi k temu prišteli še smrti, pri katerih je alkohol le eden od vzrokov za smrt, pa se ta številka podvoji.

Iz statistike pivskih navad je po njenih besedah mogoče razbrati, da kar 43 odstotkov prebivalcev vsaj enkrat na leto tvega škodljive posledice alkohola, med katere pa spadajo tudi prometne nesreče. Opijanje je sicer najpogostejše v starostni skupini od 25 do 34 let, prav iz te starostne skupine pa izhaja tudi največ tistih, ki pod vplivom alkohola povzročijo prometno nesrečo.

Tudi mladostniki, torej bodoči vozniki, po besedah Roškarjeve pogosto živijo v okolju, kjer je alkohol zelo dostopen. Eden od dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče napovedati ravnanja mladostnikov, ko gre za prekrške in prometne nesreče pod vplivom alkohola, pa so tudi stališča staršev.

Za ničelno toleranco do alkohola

Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, spodbuja h konkretnim aktivnostim za zmanjševanje najhujših posledic prometnih nesreč ter opolnomočenje programa Vizije 0. "Naj se kuga, ki se ji reče izguba življenj na cestah, konča. Edini sprejemljiv cilj je Vizija 0," je bil jasen Štaba. Pri tem je med drugim poudaril, da bi morali prilagoditi zakonodajo v smeri, ki bi opredelila, da se alkohol in druge prepovedane substance v cestnem prometu obravnavajo kot primarni vzrok za nastanek prometnih nesreč.

Tudi na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da bi morali biti ukrepi usmerjeni v ničelno toleranco do alkohola. "Na ministrstvu za zdravje prek kampanje 0,0 šofer že več let opozarjamo, da alkohol in vožnja v nobenem primeru ne gresta skupaj. Vsaka smrt zaradi vožnje pod vplivom alkohola je popolnoma nesprejemljiva, saj se ne bi zgodila, če bi se vsi vedli odgovorno. V Skandinaviji je povsem normalno, da gostitelj pri večerji pred vas ne postavi kozarca za vino, če ve, da vas čaka vožnja domov," je poudaril minister za zdravje Aleš Šabeder in dodal: "Načelno podpiram vsako pobudo za zmanjšanje z alkoholom povezane škode v prometu in širše, se pa zavedam, da bo ta problem treba nasloviti celovito in v sodelovanju. Ob preventivnih kampanjah in kaznovalni politiki je pomembno tudi omejevanje dostopnosti, vključno z zvišanjem cene alkoholnih pijač, kar velja za enega najbolj učinkovitih ukrepov. Današnji posvet je ena od priložnosti za poenotenje stališč in iskanje najboljših rešitev. Mislim, da smo se vsi dobro slišali: alkohol in vožnja ne gresta skupaj v nobenem primeru. To je dober zaključek in povsem v skladu s kampanjo 0,0 šofer."

Prav takšno stališče zagovarjajo tudi v Agenciji za varnost v prometu. Vesna Marinko, mag. upr. ved, v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa zato pravi: "Agencija za varnost prometa, ki je strokovna institucija, bo vseskozi zagovarjala ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola, saj alkohol in volan ne sodita skupaj. Da pridemo dolgoročno do tega cilja, predlagamo sistemske ukrepe, za katere smo prepričani, da bodo pripomogli k zmanjšanju možnosti nastanka prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.«

Da so premiki v zakonodaji nujni, se je strinjala tudi Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo. Na ministrstvu namreč pripravljajo spremembo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi bili v kratkem v javni razpravi, potem pa tudi v parlamentarni obravnavi. Pri tem pa je poudarila tudi, da zakonske spremembe ne bodo dovolj. "Za varnost v prometu je treba aktivno skrbeti in država to tudi zavzeto počne. Pri varnosti v cestnem prometu pa je poleg ustreznih predpisov in prometne infrastrukture vsaj tako pomembno, da se vsi udeleženci v prometu zavedamo svoje odgovornosti in tudi odgovorno ravnamo. Tudi po najslabši cesti se namreč lahko peljemo varno in po najboljši nevarno."

Predvsem pa moramo narediti pomemben premik v svoji glavi, je prepričan Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve: "Dejstvo namreč je, da se stanje na tem področju v zadnjih letih ne izboljšuje. MNZ in policija vlagata maksimalne napore in izvajata številne aktivnosti za čim boljšo varnost v cestnem prometu, vendar imajo policijske aktivnosti omejen vpliv, zato je nujno povezovanje in sodelovanje vseh ključnih institucij. Poleg ukrepov države pa je nujno, da se vsak posameznik zaveda svoje odgovornosti za večjo varnost. Njegove napake in zavestne kršitve pravil pomembno prispevajo k nastanku nesreč. Vsak se mora zavedati, da je on tisti, ki s svojim neodgovornim ravnanjem in kršenjem prometnih pravil povzroča nevarnost. Tudi družba kot celota bi morala znati ostreje nastopiti in ponotranjiti zavedanje o ničelni toleranci do vsakršnih nepremišljenih in tveganih dejanj v prometu."